To je v odzivu na hrvaški predlog dejal predsednik vlade Janez Janša, ki je spomnil še na opozorila iz Bruslja, naj sporno vprašanje državi rešujeta bilateralno.
Janša namreč meni, da se preveliko pozornost posveča stalno ponavljajočim se predlogom o arbitraži. V zadnjih dneh je bilo s strani predstavnikov Evropske unije jasno povedano, da se vendarle pričakuje, da se vloži nekaj več naporov v to, da se doseže bilateralni sporazum, vendar pa Slovenija nikoli ni bežala od mednarodne arbitraže, je povedal Janša.
Predsednik LDS Anton Rop je o sprejetju deklaracije dejal, da to kaže, da ima hrvaška politika iniciativo, da je v prednosti in da gre s predlogi naprej. "Arbitraža pa kaže tudi na to, da slovenska in hrvaška vlada nista bili uspešni pri izvajanju brionske deklaracije. Potrebno je povedati tudi to, da je za arbitražo potrebno soglasje, skupna osnova. Sedaj nas čaka zelo dolgotrajen postopek iskanja skupnih temeljev," dodaja Rop.
Sabor: Ekocona je nična
Hrvaški sabor je soglasno sprejel deklaracijo, ki odločitev slovenskega parlamenta o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu na Jadranu razglaša za nično in mednarodnopravno neutemeljeno. Za resolucijo je glasovalo vseh 97 na seji prisotnih poslancev.
Sabor v deklaraciji izpostavlja, da je sprejetje slovenskega zakona poskus kršenja suverenih pravic Hrvaške, ter se zavzema za miroljuben način reševanja mejnih sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in v skladu z mednarodnimi konvencijami. Sabor tudi ugotavlja, da je vprašanje razmejitve morske meje med Hrvaško in Slovenijo potrebno reševati v okviru mednarodnih sodnih teles, v skladu s tem pa sabor podpira že sprejete pobude hrvaške vlade.
Hrvaški premier zadovoljen
Hrvaški premier Ivo Sanader je zadovoljen, ker so hrvaški poslanci sprejeli deklaracijo o ničnosti slovenske odločitve o ekoconi. Poudaril je, da imata Hrvaška in Slovenija veliko več skupnega in mnogo manj odprtih vprašanj med državama.
Slovenija je podprla pristopna pogajanja z Evropsko unijo, s čimer je pokazala, da podpira Hrvaško, vendar gre tu za popolnoma različni vprašanji, je dejal Sanader. Hrvaški premier je še dejal, da si Hrvaška želi, da bi spor rešili s pomočjo mednarodnih sodnih teles.
Mesić za posredovanje Haaga
V kolikor Slovenija in Hrvaška ne bosta našli racionalne rešitve glede razmejitve na morju, državama ostane le še Meddržavno sodišče v Haagu, je prepričan hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Nobene grožnje ne pridejo v poštev, lahko pa se malo stopnjuje napetost, je še dejal Mesič v svojem odzivu na napovedi, da bi v Sloveniji pripravili referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, če državi ne bosta rešili odprtih vprašanj.
V razpravi poslanskih skupin pred sprejetjem deklaracije je predstavnik poslanske skupine socialdemokratov (SDP) in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula poudaril, da so izhodiščne zahteve Slovenije, da morajo imeti njene teritorialne vode stik z odprtim morjem in da ji pripada celoten akvatorij Piranskega zaliva, onemogočile sporazumevanje o celotni meji.
Novi list: Italija noče ekocone
Za Italijo je slovenski zakon o razglasitvi ekološke zone in epikontinentalnem pasu v kontekstu uveljavljene politike med članicami EU nesprejemljiv, pa piše reški Novi list, ki se sklicuje na izjavo neimenovanega predstavnika italijanske vlade. Na tiskovnem uradu italijanskega zunanjega ministrstva omenjene novice za zdaj niso ne potrdili ne zanikali, so pa dejali, da se bodo o zadevi še pozanimali.
Neimenovani italijanski vir je sicer za Novi list tudi napovedal, da naj bi se predstavniki italijanske vlade o vprašanju slovenske razglasitve ekološke cone danes v Bruslju pogovarjali s slovenskimi kolegi, po srečanju pa naj bi vlada v Rimu po njegovih navedbah objavila tudi uradno stališče Italije.
Neimenovani predstavnik italijanske vlade je, tako Novi list, še dejal, da je treba najprej podrobno analizirati dokument, ki ga je izglasoval slovenski parlament, in dobiti uradno potrditev Ljubljane, da je zakon postal sestavni del slovenskega državnopravnega sistema.
Zaenkrat še brez italijanskega odziva
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so trditve reškega časnika zanikali. Pojasnili so še, da Ljubljana z italijanske strani za zdaj ni dobila odzivov na sprejetje omenjenega zakona. Medtem so na tiskovnem uradu italijanskega zunanjega ministrstva povedali, da ministrstvo za zdaj ni sprejelo uradnega stališča o tem vprašanju.
