Poslancem je na zadnji dan decembrskega rednega zasedanja vendarle uspelo imenovati komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Za ustanovitev komisije je glasovalo 59 poslancev, tudi vsi prisotni iz vrst največje parlamentarne stranke SMC, proti je bilo 13 poslancev. Za člana komisije je torej potrjen tudi predsednik SDS Janez Janša.

Za potrditev komisije je bila potrebna absolutna večina oziroma najmanj 46 glasov poslancev. Za predsednika komisije je tako potrjen poslanec SDS Branko Grims, za podpredsednika pa vodja poslancev NSi Matej Tonin.

Doslej je imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Slednje je namreč Janši - vsaj začasno - vrnilo poslanski mandat.

Tako je Lilijana Kozlovič v imenu poslanske skupine SMC med obrazložitvijo glasov strankinih poslancev spomnila, da se danes srečujejo z novimi dejstvi: ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje ugotovitve DZ o prenehanju Janševega poslanskega mandata in tudi izvrševanje pravnomočne sodbe v zadevi Patria, ki da je bila podlaga za omenjeno odločitev DZ.

Po besedah Kozlovičeve je ustavno sodišče reklo, da na podlagi te pravnomočne sodbe ne morejo nastajati nove pravne posledice. Pravna država je eno temeljnih izhodišč v programu SMC, ki spoštuje slovenski pravni red ter odločitve sodišč, četudi so v nasprotju s stališči članov stranke, je dodala in tokrat napovedala podporo predlogu za sestavo omenjene komisije.

Prisotni poslanci koalicijske DeSUS niso predstavili svojih stališč. Glasovali so različno, večina pa jih komisije ni podprla. Vodja strankinih poslancev Franc Jurša in Tomaž Gantar sta bila vzdržana, Uroš Prikl pa je glasoval za.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je v predstavitvi stališča izrazil mnenje, da je komisija v takšni sestavi slaba popotnica za njeno delo in da je ne bodo podprli. Po oceni SD namreč tako posamezni člani kot tudi komisija v celoti morajo uživati zadostno javno podporo ter takšno stopnjo zaupanja, ki komisiji daje potrebno legitimnost, česar da ta sestava ne omogoča. Večina poslancev SD sicer ni glasovala, Han in poslanka Bojana Muršič pa sta se vzdržala.

Poslanec SDS Grims je ponovil, da ima posamezna služba - če oceni, da bi katerikoli član komisije lahko zlorabil med nadzorom pridobljene podatke - pravico, da takega nadzora sploh ne dovoli. "Zato je danes priložnost, da vendarle te stvari uredimo, da sprejmemo sklep, da komisija lahko začne s svojim delom in omogočimo, da je tudi na tem področju vse urejeno skladno z ustavo in zakoni države," je dodal.

Tudi v NSi so v predstavitvi stališča izrazili željo, da se parlamentarna komisija čim prej ustanovi. Vodja poslancev NSi Matej Tonin je med drugim dejal, da morata za delovanje te komisije sodelovati in koalicija in opozicija. Zato v stranki po njegovih besedah ne razumejo poslanskih skupin, ki onemogočajo že samo imenovanje te komisije.

Poslanci ZL so glasovali proti. Njihov vodja Luka Mesec je označil za nesprejemljivo, da po treh mesecih od nastopa vlade še vedno niso rešili "te težave". Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da "nekdo, ki je nadzorovan, želi nadzorovati svoje nadzorovalce".

Podobno so ocenili v ZaAB. Kot je povedal vodja poslancev stranke Jani Möderndorfer, je namreč Janša še vedno pravnomočno obsojen, saj ustavno sodišče še ni sprejelo končne odločitve. Ob tem je priznal, da se sicer res lahko pride do ugotovitve, da se je Janši zgodila krivica, a "predvidevati in biti vseved in vsepoved preprosto ne gre".