FOTO in VIDEO: Janša: Proces Patria je 'razgalil vso bedo' slovenskih sodišč

Prvaku SDS in nekdanjemu predsedniku Janezu Janši se po razveljavitvi sodbe ne bo treba vrniti v zapor na Dobu, upokojeni brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič sta od včeraj na prostosti. Odbor 2014 je kmalu po novici z ustavnega sodišča pred sodno palačo napovedal "izredni shod zmage upanja, pravice in resnice".

Na shodu se je zbralo večje število ljudi, ki so krenili po ulicah v bližini sodišča. Množica je vzklikala: ''Janša, Janša'', ''za resnico, za Slovenijo'', slišati je bilo tudi ''Janša je naš idol''. Predsednika vrhovnega sodišča in generalnega tožilca so pozivali k odstopu.

Janša: Slavimo zmago v bitki

Shoda se je udeležil tudi Janša, ki je dejal, da ''danes slavimo zmago v bitki, a pot je še dolga''. Primer Patrie je primerjal s procesom JBTZ. Obveščenost slovenske javnosti o procesu Patria je bila slabša kot na vojaškem procesu pred 27 leti, je dejal. Ta proces je razgalil vso bedo, ki jo ta stavba za nami simbolizira, je poudaril.

Objektivna cena Patrie je prezadolženost Slovenije, visoka brezposelnost, milijardna sanacija bank, je našteval. Vedno, ko so se bližale volitve, se je z afero Patria po navedbah Janše zastrupljalo politično ozračje in se je delala nelegitimna tekma, zato so bile lanske volitve nelegitimne.

''Dve leti smo poslušali, da je treba spoštovati sodišča. Zdaj pa slišimo, da se sodišča niti med sabo ne spoštujejo,'' je dejal. Problem je, da ljudje ne poznajo resnice. Gre za načrtno kampanjsko poneumljanje slovenskega naroda, je dejal. ''Verjamem, da tisti, ki so se v tem procesu najbolj kompromitirali, ne bodo več dolgo na svojih mestih''.

''Včeraj sem verjel, da bo danes morda začetek nove dobe, ko se bomo seznanil z nekaterimi odstopi, z napovedjo vlade, da sodstvo potrebuje reformo, si odpustili in zazrli v prihodnost. Kar se tiče mene in stranke, ki jo vodim, s tem nimam nobenih težav,'' je dejal in požel odobravanje zbranih. Dodal je, da bi se stanje v Sloveniji normaliziralo z medijsko alternativo. ''Danes je tudi dan, ko vemo, kaj storiti v prihodnje,'' je zaključil. 

Spregovorili tudi Krkovič, Črnkovič in Matoz

Krkovič je zbranim dejal ''dober dan po dneh krivičnega zapora'' in zato požel veliko navdušenje množice. ''Ko prideš iz zapora, zdaj je 24 ur, od kar sem na prostosti, se je težko navaditi tudi na prostost,'' je dejal. Zahvalil se jim je za vztrajnost pri shodih. ''Stvari bo treba popraviti. Nekoliko je pozno, a ne prepozno,'' je dejal. Spregovoril je o dogajanju v zaporu in o informacijah, ki so krožile. Dejal je, da je bilo njegovo zaprtje ''komanda z vrha''.

Črnkovič je nadaljeval. Dejal je, da je ''trpel, ker sem bil obsojen po krivem''. Dodal je, da so ga obsodili ''za lopova, ki sem pošteno zmagal na razpisu, tisti, ki so imeli pa že leto dni prej podpisane pogodbe, pa nič''.

Pred zbrane je stopil tudi odvetnik Franci Matoz. ''Kot je rekel Janša, še je upanje. Spoštujem to odločbo ustavnega sodišča. V njej jasno piše, da so bili nezakonito obsojeni in zaprti.''

''Jaz vam dam obljubo, da bo ta primer kmalu končan in vi boste to obljubo sprejeli,'' je dejal Matoz in dodal, da naj se sodišče tako nauči, kaj je dati in kaj sprejeti obljubo.

Aleš Primc pa je med drugim dejal, da Odbor nadaljuje s svojim delom in shajanjem pred sodiščem. Prav tako pa je predlagal, da Odbor predlaga Janšo za nagrado Vaclava Havla za človekove pravice, ki jo podeljuje Svet Evrope. Sklep so seveda sprejeli soglasno.

Klofuta slovenskemu sodstvu

''Ta odločba je velika klofuta slovenskemu sodstvu. Upam, da bo sprožila potrebne procese, da bo prišlo do reform. Je pa prišla leto prepozno. Ustavno sodišče je o isti zadevi odločalo junija lani, takrat so bile materialne in politične posledice političnega procesa Patria deloma še popravljive, ker je bilo to tik pred volitvami, danes pa niso več,'' je odločbo za radio Slovenske gorice komentiral Janez Janša.

Pričakuje, da bo sodišče prve stopnje sledilo odločbi US, v kateri po njegovih besedah piše, da se sojenje sploh ne bi smelo začeti, ''ker obtožni predlog ne izpolnjuje temeljne kvalifikacije in ne opisuje kaznivega dejanja, ki se očita vsem v prostopku''. Dodal je, da mora novo določen sodnik najprej preizkusiti obtožni akt. Pojasnil je še, da problem slovenskega sodstva ni samo primer Patria, ampak tudi številne druge protiustavne sodbe. Prav tako je omenil, da na sodišču ni bil še nihče, ki je kradel milijone iz bank, in da sodstvo in tožilstvo ščitita povojni genocid. ''Če tisti, ki bi moral preganjat zločin, zločin ščiti, potem od takšne inštutucije ni možno pričakovat, da bo sodila po pravu in da bo vzpostvljala vladavino prava,'' je povedal za radio Slovenske gorice.

Urška zadovoljna

Njegova soproga Urška Bačovnik Janša je včeraj zvečer na Twitterju objavila fotografijo zasneženih gora z besedami: "Čas je za lepe stvari." Zakonca sta se spoznala ravno v gorah. Pred sodišče bosta verjetno prišla tudi Krkovič in Črnkovič. Član odbora Aleš Primc bo predlagal, naj s shodi nadaljujejo "v enakem tedenskem ritmu, kot do zdaj", torej vsako sredo. Prepričan je namreč, da je delo odbora odslej še bolj pomembno kot do zdaj, "saj se stanje v sodstvu ne bo izboljšalo samo po sebi". Sedaj le še obtoženi v zadevi Patria se bodo na shodu morda konkretneje izjasnili, ali bodo terjali kakršno koli odškodnino.

Čas za lepe stvari pic.twitter.com/kJE6Ifcpwh

— Urška Bačovnik Janša (@bacovnik) April 23, 2015

Nova sodnica bo Tanja Lombar Jenko

Nova sodnica v zadevi Patria bo Tanja Lombar Jenko, ki se bo po besedah predsednice ljubljanskega okrajnega sodišča Vesne Pavlič Pivk nemudoma lotila spisa z 22.000 strani. Preden bo lahko razpisala datum vnovičnega sojenja, se mora seznaniti z njim.

Zadevo bo lahko obravnavala absolutno prednostno, v čim večji meri bo razbremenjena reševanja drugih zadev. Trenutno ni mogoče napovedati, kdaj se bo sojenje začelo in koliko časa bo trajalo.

Kmalu bo morala presoditi o zelo pomembnem vprašanju - zastaranju. Po zakonodaji, v kateri naj bi bila storjena kazniva dejanja, bi morala zadeva Patria zastarati avgusta letos, od novembra 2008 pa je posebna določba v Kazenskem zakoniku, na podlagi katere se lahko zastaranje podaljša za dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Sodnica bo morala odločiti, katera odločba je milejša za obtožence.

Pavlič Pivk je tudi poudarila, da kritike ljubljanskega sodišča niso v skladu z odločitvijo o razveljavitvi. Ustavno sodišče ni imelo spisa, ustavni sodniki so odločali na podlagi pritožb. Povedala je, da so tudi ustavni sodniki nesporno ugotovili obstoj znakov kaznivih dejanj, vendar jih po njihovem mnenju redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. Zato jo skrbi, kakšna sredstva jim sploh še ostanejo za učinkovit pregon korupcije.

Sodnica Barbara Klajnšek, ki je prej odločala v zadevi Patria, po njenih besedah ne bo odstopila. "Stojim za delom vseh naših sodnikov," je še poudarila. Dodala je, da zavrnjena sodba ni zaušnica sodstvu niti ljubljanskemu okrajnemu sodišču. Pojasnila je še, da lahko tožilec vse do konca glavne obravnave spreminja obtožni akt, torej tudi zdaj.

Masleša ne bo odstopil

Ustavno sodišče je z odločitvijo v primeru Patria pod vprašaj postavilo možnost sistemskega zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v vseh drugih postopkih, meni Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Razlogov za odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše ali drugih sodnikov zato na vrhovnem sodišču ne vidijo.

Kot je v zvezi z videzom nepristranskosti dejal Strojin, ima videz res določen pomen, vendar ta ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije; videz je treba preučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža, je v izjavi za medije povedal poudaril tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Strojin.

Kot je še ocenil, se zdi, da "je ustavno sodišče zanemarilo okoliščine konkretnega primera ter izhajalo zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku, namesto da bi določilo meje objektivnega standarda videza nepristranskosti".

Matoz: Prepričan sem, da je kazenski postopek končan

Janšev odvetnik Franci Matoz je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil njegov klient obsojen za kaznivo dejanje, ki kot tako ni določeno v kazenskem zakoniku, kajti sprejem obljube nagrade, ki se mu je očital, ni bil konkretiziran in opisan - torej ni bilo opisano, kako in na kakšen način naj bi to sploh storil. "Dejstvo je, da obtožni akt tega ni vseboval, na kar smo ves čas opozarjali, zato bi morala okrajna sodnica Klanjškova tak akt zavreči. Najslabše pa je, da tega ni spoznalo niti instančno sodišče," je dejal.

Ustavno sodišče je ugotovilo tudi kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja. "Masleša je v svojem govoru na dnevih slovenskega sodstva odkrito napadel Janšo v času, ko je bil v postopku in seveda kršil najmanj objektivni kriterij nepristranskosti. Ustavno sodišče je odločilo, da bi morala obča seja ugoditi našemu predlogu za njegovo izločitev iz postopka in ga izločiti. Kršil je 23. člen Ustave, kar si kot predsednik vrhovnega sodišča ne bi smel dovoliti," je pojasnil.

Na vprašanje, kako bo zdaj potekalo ponovljeno sojenje, je odgovoril, da predvideva, da bo okrajni sodnik ob samem preizkusu ugotovil, da je obtožni akt pomanjkljiv in bo obtožni predlog zavrgel, s čimer bo končan kazenski postopek. "Prepričan sem, da je kazenski postopek zaključen in bi pričakoval od Ferlinca, da bo obtožni predlog umaknil, kar lahko stori takoj, ampak glede na njegove nedavne odzive v javnosti tega ne morem več pričakovati. Očitno ne spozna napake, ki jo je storil," je še dejal.

Teršek: Slovenija je dežela pravne ignorance in velike strasti do politiziranja

Ustavni pravnik in pravni filozof Andraž Teršek, ki je že od vsega začetka napovedovali prav takšno odločitev ustavnega sodišča, je v omenjeni oddaji povedal, da mu je zelo neprijetno - prvič zato, ker mora biti spet kritičen, in drugič zato, ker se mora ponavljati. "Tudi v tem postopku so bila kršena temeljna ustavna pravila, čeprav postopek vključuje pravna vprašanja, ki res niso težka. Meni kot pravniku je globoko v 21. stoletju postalo popolnoma nerazumljivo, kako si slovensko sodstvo lahko privošči take pravne napake in pravno ignoranco," je povedal.

Na vprašanje, kaj bi se lahko naučili iz tega primera na sodišču in tožilstvu, je odgovoril, da pravzaprav nič novega. "Gre za vprašanja, o katerih nekateri govorimo že več kot desetletje, pa to nikogar ne zanima, ker se zdi, da v Sloveniji pristna prava strokovna razprava nikogar ne zanima, komentatorje in večino javnosti zanimajo predvsem politiziranja. Na ta način se obravnava tudi nas, ki predstavljamo pravno stroko – danes si kupljen iz strani levice, jutri si kupljen komentator iz nekega orožarskega denarja, v petek ste me verjetno kupili vi, da bom nekaj rekel ali napisal ..." Po njegovem mnenju se mora nekaj radikalno spremeniti. "A te spremembe - če bi jih začeli delati danes, se ne morejo poznati prej kot v desetih letih, pa jih ne bomo začeli delati ne danes, ne jutri in ne čez en mesec," je še dodal.

Ustavno sodišče je po njegovem mnenju delo opravilo korektno in razumljivo, presodilo je tako, kot je moralo, in ugotovilo, da so bila v tem postopku kršena elementarna pravila ustavnega prava. "Slovenija je pač dežela pravne ignorance, nizke kulture in neverjetno velike strasti do politiziranja, govorjenja na pamet in besedičenja, pri nas ni prave strokovne razprave, saj ta nikogar ne zanima. Domnevam, da se bo to, kar se je dogajalo zadnje pol leta, na podoben način dogajalo še naslednje pol leta ali še dlje, torej veliko govorjenja pa nič stroke," je pripomnil. Na vprašanje, ali bi moral predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zaradi tega odstopiti, je Teršek odgovoril: "Oh, že pred časom! Najmanj to, iz več razlogov."

Pirnat meni, da to ni zaušnica sodstvu

Po besedah pravnika Rajka Pirnata pa je ustavno sodišče z razveljavitvijo obsodilne sodbe postavilo precej visok standard dokazov, ki se zahteva v zadevah suma koruptivnega ravnanja.  

Splošna javnost lahko vpliv razveljavitve sodbe na ugled sodstva dojema na različne načine. Opozoril je, da so sodniki odločali o nekem zelo specialnem vprašanju: "Kako konkretizirano mora sodišče ugotoviti dajanje in obljubljanje nagrade oz. ravnanja obdolžencev, ki kažejo na to, da je eden dal in drugi sprejel nagrado? In da ni mogoče iz drugih okoliščin, ki so s tem povezane v nek splet dogodkov, že sklepati na to, da je bila obljubljena nagrada in da je bila nagrada sprejeta." Ne strinja pa se z javnim dojemanjem, da je to nekakšna zaušnica sodstvu.