Predsednik vlade Robert Golob je ob prihodu na današnji vrh EU dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo.
"To je neka oddaljena obljuba, ki jo vedno daje leva vlada, zato da ni treba že letos ali pa naslednje leto nič narediti," je bil ob tem kritičen Janša.
Po njegovih besedah gre za blago rečeno zelo optimistično izjavo. "Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, tri ali 3,5 odstotka in časovnica realizacije tega deleža bo bistveno hitrejša kot pa leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, potem mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna," je bil jasen Janša.
Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja zahodnega sveta, "kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo". Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo," je ponazoril.
Rezerve vidi drugje. V Evropi so med njimi "milijarde evrov, ki se danes namenjajo za nerazumne, neučinkovite ukrepe tako imenovanega zelenega prehoda", pa sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč. Največ manevrskega prostora prepoznava v racionalnejši porabi sredstev za obrambo.
Evropske države članice Nata namreč po njegovih besedah namenjajo za obrambo veliko denarja, gledano absolutno bistveno več kot Rusija. A proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje," je dejal.
Države, kot je Slovenija, kjer take rezerve ni, pa bodo imele z izpolnjevanjem zavez, "ki jih bo Nato skoraj zagotovo potrdil na svojem srečanju na vrhu junija letos, bistveno večje težave".
"Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije, za proučevanje spolov, za proučevanje večje vključenosti, za opolnomočenje nevladnih organizacij," je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave, konkretno ga je zmotilo število zaposlenih v ministrstvu za solidarno prihodnost.
Glede navedb o kupovanju opreme za dvojno rabo, torej obrambne in civilne namene pa je izpostavil, da dvonamenskost lahko velja le za del opreme. "Ne morete pa imeti dvonamenskega tanka, dvonamenske protiletalske rakete, dvonamenskih granat, dvonamenskih topov ... To so pa stvari, ki največ stanejo, tako ne verjemite preveč tem blefom," je dodal.
Kritičen pa je bil tudi do izjav Levice o tem, da bi lahko s tem izigrali diktat po višjih sredstvih.
NSi: Dvig obrambnih izdatkov da in to premišljeno
NSi podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, mora pa ta biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme "topovi ali maslo" ni, sposobna vlada zna najti denar, zna prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, menijo.
"Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade," je odzivu ob robu seje DZ na izjavo premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
Cilj dviga obrambnih proračunov je bil namreč v okviru zavezništva Nata dogovorjen že pred leti, je spomnil. "Večinoma levosredinske vlade žal tega cilja niso jemale resno, tudi sedanja vlada ga ni, največkrat zaradi blokade stranke Levica, ki je vedno ustavila ta razmišljanja in dogovore," je prepričan.
Po njegovih besedah je NSi zavezana takšnim dogovorom in vztrajajo pri trditvi, da varnost ni zastonj. Cigler Kralj je sicer izpostavil, da pri dvigu obrambnih izdatkov ne gre le za nakupovanje opreme in izpolnjevanje zaveze o oblikovanju srednje bataljonske skupine, pač tudi možnost dvojne uporabe.
Dodatna sredstva se po oceni NSi da poiskati, rezerv je še kar nekaj, med drugim tudi v evropskih sredstvih, menijo. "Tudi Evropska unija je pripravljena zrahljati svoja proračunska pravila, temu smo bili že priča v času covida-19 in mislim, da je takrat Slovenija pod eno drugo desnosredinsko vlado, v kateri je sodelovala tudi NSi, to zelo dobro izkoristila," je izpostavil Cigler Kralj.
Rezerve v NSi vidijo tudi pri "razraščeni birokraciji", državni upravi in financiranju "predvsem radikalno levih nevladnih organizacij". "Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva, niti zdravstva, niti sociale, ničesar," je še poudaril šef poslancev NSi. Tako je po njihovem mnenju dilema "topovi ali maslo", orožje ali bolnišnice lažna. "Sposobna politika zna najti denar drugje, zna prihraniti, zna zagotoviti vitkejšo državo," je dejal.
Glede napotitve slovenskih vojakov v Ukrajino zgolj v okviru mirovne misije Združenih narodov pa je dejal le, da želi biti NSi korekten, sodelovalen element v misijah v okviru zavezništev. "Če bi tudi slovensko javno mnenje, ali pa bomo rekli slovenski politični prostor, odločilo, da na tak način lahko Slovenija največ prispeva, potem je seveda to tudi smiselno," je še ocenil Cigler Kralj.
Golob je danes sicer napovedal, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost.
Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.
KOMENTARJI (480)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.