Stanje v ZD Ljubljana 'ni najboljše, ni pa najslabše'

Predlog za sklic je podalo 16 podpisanih mestnih svetnikov. "Zanimivo je, da se je podpisu odrekel SD, saj da točke presegajo kompetence mestne občine in da oni zagovarjajo javno zdravstvo," je izpostavil ljubljanski župan Zoran Janković. Izredna seja bo v ponedeljek popoldan. Do takrat bo občina že sestavila uradne odgovore na vseh 13 točk v pozivu mestnih svetnikov. "Razpravo bomo opravili, bomo videli, kako bo šla."

Izpostavil je tudi, da so včeraj odprli prvo ambulanto za neopredeljene na Rakovniku, do konca meseca jih bodo odprli še pet. Konec meseca imajo še srečanje s sedmimi zdravniki, s katerimi se bodo pogovarjali o neprofitnih stanovanjih. 

Dejal je, da se na področju zdravstva obeta več sprememb. Do konca leta naj bi se na Metelkovi zgradil nov zdravstveni dom. Nov ZD Rakovnik naj bi sicer začeli graditi junija. Leta 2025 naj bi bila izgradnja končana, je dejal. 

'Težave v zdravstvu niso le v Ljubljani'

Omenil je tudi plačna nesorazmerja. Pravi, da težave v zdravstvu niso le v Ljubljani. Dodal je, da so ministrstvu predlagali povišanje plač specializantov. Nesorazmerja med posameznimi ZD in koncesionarji v regiji se rešujejo, je dejal in poudaril, da je od zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana dobil podpis, a da se pogajanja nadaljujejo. 

Povedal je, da si občina želi povišati zdravniške plače, a da ministrstvo vloge zavrača. V letih 2021 in 2022 je občina na ministrstvo poslala 18 takih vlog, 11 jih je bilo zavrnjenih. Sedem od teh zdravnikov je ZD Ljubljana nato zapustilo. Želi si, da bi bili mladi zdravniki s plačilom enako stimulirani kot koncesionarji. "Pogoji dela se morajo spraviti na isti količnik," je bil jasen.

1000 specializantom bi lahko kratkoročno dejali, da morajo del specializacije opraviti na področju družinske medicine, je tudi predlagal. S tem bi poskušali izboljšati situacijo, saj da je v Ljubljani do 13.000 do 15.000 ljudi brez osebnega zdravnika. A kot je s sklicevanjem na zdravstvenega ministra že izpostavil župan, je situacija taka že več let.

Direktorici zaupa, izbiro osebnega zdravnika bi omejil na regije

Še enkrat se je tudi opravičil za razmere pred ZD Bežigrad. "V ZD Vič imamo dobre izkušnje z vpisom," je dodal, saj da se tam o vpisu ni razvedelo v javnosti. V Bežigrad so tako prihajali "iz vse Slovenije", je izpostavil. "Pomanjkanje zdravnikov je očitno veliko."

"A naj direktorici kar rečem naj odstopi? In bomo imeli kar naenkrat 20 zdravnikov več," je komentiral pozive, naj Poplas Susičevo odslovi s čela zavoda. Znova je izrazil zaupanje v direktorico.

Želi pa si, da bi država v bodoče omogočila, da si osebnega zdravnika lahko izberemo le v regiji stalnega prebivališča. Približno 30.000 oseb z izbranim osebnim zdravnikom v Ljubljani v prestolnici nima stalnega prebivališča. "Z našimi sodelavci bomo opravili razgovore. Povedali smo, kako bi lahko dodatno stimulirali kader, na primer s stanovanji". 

Ob koncu je dodal, da se je na sestanku z zdravstvenim ministrom prejšnji teden pogovarjal tudi o rešitvah ter pristojnostih tako ministrstva kot občine. Dodal je, da so nekateri predlogi zelo hitro rešljivi in da se je srečanje končalo v odličnem vzdušju.

Poplas Susičeva: Stanje 'ni najboljše, ni pa najslabše'

Direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič je poudarila, da je dogajanje v ZD Ljubljana njena odgovornost. "Ko sem aprila prevzela vodenje, sem spoznala, da je treba hitro ukrepati na področju novitet, nove opreme, vlaganja v mlade, perspektivni kader ..."

Povedala je, da je njena odgovornost tudi skrb za kader. Od 40 do 50 zdravnikov se letno prijavi na specializacijo družinske medicine. Pred desetletjem je bilo prijav 138. Kot je dejala,  zdravniki v ZD Ljubljana zaradi pomanjkanja tudi ne odhajajo v pokoj. "Takih je bilo lani sedem."

Poudarila je, da je med 30.000 tistimi, ki imajo osebnega zdravnika v Ljubljani, pa v kraju nimajo stalnega prebivališča, veliko tujcev, azilantov in tistih z začasnimi prebivališči. Prav tako se v Ljubljano k zdravniku vozijo prebivalci iz bližnje okolice. Dodala je, da stanje v ZD Ljubljana "ni najboljše, ni pa najslabše" in da si želi transparentno delovanje. 

Težave na pediatriji

Opozorila je, da bi se lahko v prihodnosti s težavami, s kakršnimi se trenutno srečuje družinska medicina, spopadala tudi pediatrija. Na nujni medicinski pomoči na Metelkovi se že spopadajo tudi z nujnimi primeri zunaj Ljubljane.

Težave s pediatrijo je sicer omenil tudi župan, ki je prav tako izpostavil, da so zaradi velikega števila bolnih otrok preobremenjene tudi druge občine, ki očitno bolne otroke pošiljajo v Ljubljano.

Ambulante za osebe brez osebnega zdravnika in manko kadra

Ambulanta za osebe brez osebnega zdravnika, ki se je včeraj odprla, že od 3. januarja deluje v enoti Rakovnik, je poudarila. "Včeraj se je le preimenovala v ambulanto za neopredeljene. S tem bodo zdravniki le prejeli nekoliko drugačno plačilo."  Druga ambulanta bo vpeljana danes, ostale pa v naslednjih dneh. Razen v enoti Bežigrad, saj novi zdravnici še ne dosegata glavarskih količnikov, je pristavila.

ZD Ljubljana bi lahko odprl 19 ambulant za osebe brez osebnega zdravnika, je tudi dodala. Dnevno bi za to potrebovali 36 zdravnikov, ki pa jih nimajo. Za zdaj se je javilo 17 koncesionarjev, ki bi sodelovali enkrat ali dvakrat mesečno, pa vse do enkrat tedensko. Skupaj bodo lahko odprli sedem ambulant. "Vsi pa bodo dobili zdravstveno oskrbo, ne le tisti, ki so zdravnika izgubili v roku preteklih dveh let," je omenila še bolnike. 

Ljubljanski zdravstveni dom ima okrog 1600 zaposlenih, številka se za 200 stalno spreminja, je nato nadaljevala z opisom razmer. "To je velika inštitucija. Manko števila zdravnikov se je pojavil v enoti ZD Moste-Polje, kjer jih je odšlo osem, v enoti Fužine, kjer so odšle tri, enako se je zgodilo na Rudniku."  Enota Moste-Polje ni zaprta, saj deluje ambulanta za kronične bolnike, ambulanta za prevezo ran in ambulanta za cepljenje, je poudarila. Družinske zdravnike so drugam preusmerili zaradi bolezni, saj da je nadomeščanje tako lažje. Zdravnika bodo v enoto vzpostavili drug teden, je dejala, obeta se nova zaposlitev. "Organizacija dela bo prilagojena," je kljub temu opozorila in izpostavila, da so zdravniki, ki so se upokojili ali iz doma Moste-Polje odšli, imeli od 2500 do 3000 količnikov. 

V velikih enotah pomanjkanja kadra ne zaznavajo, je pa v prestolnici stanje vseeno slabo, je pristavila, saj da so slabe izpostave ZZZS. V ZD Ljubljana imajo zaposlenih 90 družinskih zdravnikov, manjka jih 10 odstotkov. Lansko leto so jih dodatno zaposlili 15. Poudarila je, da so dohodkovno ujeti v javnoplačni sistem. 

Komentirala je tudi besede zdravstvenega ministra, ko je s prstom pokazal nanjo kot odgovorno za trenutno stanje. Dejala je, da razume hierarhijo, a da bo "čas pokazal svoje". Poudarila je, da bi bilo v tem času bolj kot kazanje s prstom pomembno sodelovanje, saj da bo od tega odvisno stanje zdravstvenega sistema.