Niso sporni le Jankovićevi posli v Ljubljani, tudi v Mercatorju so bili

Ljubljansko okrožno sodišče je uvedlo preiskavo proti Zoranu Jankoviću in trem soobdolžencem zaradi suma zlorabe položaja pri nakupu zemljišča za Mercatorjev center v Nišu. Posel je bil sklenjen v času, ko je bil na čelu Mercatorja še Janković, poleg njega pa naj bi preiskovali tudi njegova nekdanja sodelavca Mitjo Marinška in Stanislava Brodnjaka, hkrati pa tudi ustanovitelja ljubljanskega nepremičninskega podjetja BSD in zastopnika ciprskega podjetja Facim Borisa Milevoja.

Prvim trem tožilstvo očita zlorabo položaja ali pravic v sostorilstvu, Milevoju pa pomoči pri tem kaznivem dejanju. Na uvedbo preiskave so se Marinšek, Brodnjak, Milevoj in Janković pritožili. Prvi trije so bili o odločitvi senata, ki je pritožbe zavrnil, že seznanjeni, zato je v njihovih primerih preiskava že pravnomočna. Sodišče pa še ni dobilo sklepa o vročitvi zavrnjene pritožbe Jankoviću, zato o njegovem primeru ne morejo govoriti, saj pritožba ni pravnomočna.

Je pa Jankovićev odvetnik Aleksander Čeferin časopisu Delo potrdil, da je bila tudi proti njegovemu varovancu pravnomočno uvedena preiskava. Prepričan je, da glede njegovega varovanca ni "niti sledu o kaznivem dejanju", in je prepričan, da je postopek oblika političnega pritiska na predsednika Pozitivne Slovenije.

Po sicer neuradnih podatkih Dela naj bi bil pod zahtevo za preiskavo podpisan Jaka Brezigar, sicer sin nekdanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar.

Glede poslov v Nišu Jankovića zaslišali že večkrat

Janković je bil že februarja na okrožnem sodišču zaslišan glede omenjenega posla v Nišu. Že takrat je Čeferin dejal, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Janković, Marinšek in Brodnjak so sicer osumljeni po drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika, ki pravi, da se v primeru pridobljene velike premoženjske koristi ali povzročene velike premoženjske škode, pri kateri je storilec sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Sicer smo tudi februarja lani poročali, da so Jankovića glede poslov v Nišu dvakrat zaslišali postojnski policisti. "Bilo je transparentno, zakonito in plačano," je takrat na ovadbo, ki so jo vložili postojnski policisti, odgovarjal ljubljanski župan. Sporna naj bi bila pogodba v vrednosti 100.000 evrov, ki jo je podpisal nekdanji podpredsednik uprave Mercatorja. Denar naj bi bil namenjen za pripravo gradbenih dovoljenj in naj ne bi šel v zasebne žepe. "Kolikor vem, smo ovadeni štirje. Moja plača je takrat znašala 15.000 evrov brez nagrad in je bila najvišja v Sloveniji," je pred dobrim letom zavračal očitke, da naj bi ta denar pospravil v svoj žep. "V tej regiji ni človeka, ki bi mi dal en evro," je še dodal takrat.

V ponedeljek pa se je odzval na poročanje, da naj bi družba KLM Naložbe, katere večinski lastnik je, posredno dobila nakazana sredstva, ki so bila namenjena gradnji športnega centra v Stožicah. "Ko bodo ugotovili, da je Zoran Janković dobil en evro, mene ne bo več v tej sobi," je zatrdil. Pozneje je želel preveriti, ali mu v stranki še zaupajo, a je stranka odločanje o tem zavrnila, ker da njen predsednik uživa popolno zaupanje vseh članov.

Hribarjeva: Moral bi pokazati vse dokumente

Za časopis Finance je Spomenka Hribar, ki je pred volitvami podpirala ustanovitev Jankovićeve stranke, dejala, da bi moral župan dati na mizo vse dokumente in tako javnosti pokazati, kaj se je dogajalo z denarjem. Za 24UR OB ENIH se je odzval zdravnik Rajko Kenda, ki je lani prav tako podpiral Jankovića. Zatrdil je, da bi v enakih okoliščinah to storil še enkrat, ne namerava pa mu je odreči niti zaradi zgodb, ki se zadnje dni pojavljajo v medijih. Pri tem je dodal, da tudi podporniki Janeza Janše čakajo na sodni epilog v zadevi Patria.

Direktor Ninamedie Nikola Damjanić ocenjuje, da so očitki Jankoviću vzročno povezani z javnomnenjsko podporo, ki je Pozitivni Sloveniji nazadnje narasla. Če celotna medijska srenja to zadevo obravnava tako, kot jo, "napihuje, ugiba", je po oceni Damjanića nemogoče, da to ne bi negativno vplivalo na položaj PS in njenega predsednika. Da bi Janković ohranil podporo javnosti, se mora po njegovem mnenju odzvati tako, kot se je že, s tem, da bi moral verjetno še bolj učinkovito in z vsemi dokumenti dokazovati, kar trdi. A poznavalec javnega mnenja dodaja, da tistemu, ki je prepričan, da Janković govori resnico, zadostuje to, kar govori. Delu javnosti, ki Jankoviću že vnaprej ne zaupa, pa zadostuje to, kar je objavljeno v medijih.

Nasprotno pa analitik Matej Makarovič ocenjuje, da bo učinek Jankovićevih afer manjši, kot se zdi, oz. celo kot je bil za manjše stvari pri kakšnem drugem politiku. "Ne bom rekel, da ima tipičen Jankovićev volivec kaj nižje moralne standarde, vendar pa glavni motiv podpore Jankoviću ni v predstavi o njegovi etičnosti, temveč v predstavi o njegovi sposobnosti in učinkovitosti," je ocenil Makarovič. Za primerjavo izpostavlja, da je Golobiča "uničila veliko manjša stvar, vendar zato, ker se je kot politik bistveno bolj skliceval na etične standarde in je zato tudi plačal bistveno višjo ceno za njihovo kršitev". Tudi Janša bi bil po mnenju Makaroviča politično v trenutku mrtev, če bi se v primeru Patrie razkril podoben finančni tok, kot se je pri Jankoviću v primeru Stožice, "in bi ta tok razložil podobno megleno, kot ga je razložil Janković".

Janković pa tudi po vseh odkritih informacijah še uživa enako zaupanje svojega podpornika, pravnika Lojzeta Udeta. Ta je dejal, da zgolj ti očitki, ki so se sicer pojavili že pred volitvami, za zdaj ne morejo pripeljati do tega, da ga ne bi več podpiral. Na vprašanje, ali so ga Jankovićevi argumenti torej prepričali, pa odgovarja, da se ni spustil v sojenje, saj je na eni strani kup podatkov, na drugi pa Jankovićeve izjave. Bi pa ljubljanski župan Udetovo zaupanje izgubil, če bi bil na sodišču pravnomočno obsojen.