Janković za to, da je kredit za Stožice zdaj breme davkoplačevalcev, okrivil NLB

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes nadaljevala z delom. Potem ko je doslej večinoma izpraševala bančnike, je tokrat na zaslišanje povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Židan je govoril o Mercatorju, Jankovič pa o posojilu za Grep.

Židan prodaji Mercatorja nasprotoval in ji še vedno nasprotuje

Židan je potrdil, da je prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju takrat in tudi danes nasprotoval, saj gre za neposrednega konkurenta, ki je tudi proizvajalec hrane, kar predstavlja grožnjo v Sloveniji proizvedeni hrani, s čimer se ukvarja 100.000 ljudi.

Potrdil je tudi, da je leta 2010 ali 2011 v kabinetu takratnega finančnega ministra Francija Križaniča pil kavo s predsednikoma uprav Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor. Zanimalo ga je, kaj motivira slovenske banke, da prodajajo Mercator in dobil je odgovor, da gre za zasežene delnice, ki ne predstavljajo osnovnega posla bank, zato jih želijo prodati.

S stališča bančništva se mu je to zdelo normalno, a kot kmetijski minister gleda na prodajo Mercatorja drugače - v ozadju gleda samo delovna mesta, je zatrdil.

Če se je o Mercatorju pogovarjal s kakšnim funkcionarjem ali politikom, je bilo to le neformalno, denimo s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem ali članom uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS Markom Golobom. "Niti Dejan Židan niti kmetijski minister nima te pristojnosti," je tako odgovoril na vprašanje, ali je kdaj dejal, da se Mercatorja ne sme prodati.

Kot minister se v prodajo Mercatorja ni vpletal, je ponovil ter dodal, da pa je opazoval, kako bančni sistem v Sloveniji neučinkovito deluje.

Židan je prepričan, da njegovo nasprotovanje prodaji Mercatorja ni bil vzrok za odstop takratnega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča. "Tega gospoda sem videl dva- ali trikrat," je dejal in dodal, da tudi nadzornikov ni poznal. "Zakaj naj bi se kmetijski minister sestajal s člani nadzornega sveta bank, nobene koristi ni, če jih pozna," je še dejal.

Člane komisije je tudi zanimalo, ali se čuti odgovornega, da takrat Mercator ni bil prodan po precej višji ceni, kot pa zanj Agrokor ponuja danes. "V vsakem primeru mislim, da je prodaja konkurentu velika napaka, ne glede na ceno," je odgovoril Židan, ki se mu zdi napačno prodajati največjega slovenskega trgovca v času, ko so cene delnic izredno nizke.

Jankovič o tem, ali je posredoval za Grepov kredit: nič videl, nič slišal, na nikogar vplival

Kmalu pa Židanom pa je pred komisijo stopil Zoran Jankovič. Njegov del zaslišanja se je nanašal na 115 milijonsko posojilo družni Grep, ki je gradila športni center Stožice.

Janković je zanikal, da bi pri NLB ali Novi KBM posredoval za posojilo Grepu. Kot je dejal, je s prvim možem Nove KBM govoril po telefonu, na NLB pa je bil le na sestanku, kjer je kot predstavnik občine zgolj predstavil projekt javno-zasebnega partnerstva.

Ko se je gradnja v Stožicah ustavila, je župan ponovno obiskal NLB, kjer so se pogovarjali, ali naj se objekt zaključi in pobira najemnine oz. dokonča vsaj toliko, da se ne bi delala škoda. Interes ljubljanske občine je bil, da dobi stadion in so vsi podizvajalci poplačani

Krivdo za to, da je posojilo za Stožice zdaj označeno kot slabo in na plečih davkoplačevalcev, pa je pripisal NLB, ki da je poskrbela za to, da projekt ni končan. Namesto 150 je bilo namreč odobrenih 115 milijonov evrov posojila, izplačanih pa le 100.

Jankovič je še dejal, da se za bančno luknjo iz naslova Stožic ne čuti odgovornega, da pa imata Ljubljana in Slovenija Stožice, zato je lahko gostila tudi prvenstvo v košarki.

Jankovič je tudi pojasnil, da pogojev podelitve kredita Grepu ni prebral, je pa videl ponudbe. Poudaril je, da njegova prisotnost na sestanku ni imela vpliva na odločitve bank. "Nisem posredoval za kredit, ampak tega očitno ne boste razumeli," je dejal na vztrajno spraševanje članov komisije. Zanikal je tudi, da bi kadar koli vplival na kadrovske odločitve v NLB.

Kdo in kako je vrtal luknjo?

Komisija, ki je z zaslišanji začela pred dobrimi štirimi meseci, je kot prva decembra lani zaslišala dva nekdanja guvernerja Banke Slovenije, zatem pa še več viceguvernerjev in drugih predstavnikov Banke Slovenije kot tudi Komisije za preprečevanje korupcije.

Zaslišala je tudi že več članov uprav in nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke, ki so potrebne sanacije z denarjem davkoplačevalcev, prav tako pa tudi vodilne v nekdanji Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države RS.

Medtem je sklenila nabor prič še razširiti. Tako želi zaslišati še nekatere nekdanje finančne ministre in predsednike vlad, poleg Jankovića in Židana pa bo med drugimi na eno prihodnjih sej povabila tudi nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ki trenutno sicer prestaja zaporno kazen.

Komisija, ki jo vodi Marko Pogačnik iz SDS, želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregleduje sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992.