'Je cilj opozicije delati za Slovenijo ali jo zlomiti?'

Poslanec Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković ocenjuje, da je predlagano znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov "samo strašenje". Prav tako se sprašuje, kako upokojencem, "ki živijo z manj kot 300, 400 evri", pojasniti, da se jim bo znižalo letni dodatek.

Predlagane varčevalne ukrepe je označil za enostranske, preveč usmerjene na odhodke. Kot je zatrdil, v PS niso proti varčevanju, vendar pa bi bilo treba izdelati gospodarsko simulacijo za prihodnja štiri leta, kot je to naredila Nemčija.

Po Jankovićevih besedah mora biti cilj fiskalnega pravila in interventnega zakona oz. predlaganih varčevalnih ukrepov dvig bonitete Slovenije in znižanje obrestnih mer, ki zdaj državo na letni ravni stanejo 650 milijonov evrov. Če bi obresti znižali za tretjino, bi privarčevali že 200 milijonov evrov, je poudaril.

Kritičen je bil tudi, ker naj bi država razmišljala o ukinitvi nekaterih velikih investicij. Zatrdil je, država brez projektov, kot so drugi železniški tir Divača–Koper, tretji pomol Luke Koper in hidroelektrarne na srednji Savi, nima perspektive. "Teh investicij je za 11 milijard evrov, in to nam omogoča, da en del brezposelnih, ki jih je zdaj 116.000, zaposlimo," je poudaril.

V tej luči bi bilo treba pomembnim slovenskim podjetjem, ki imajo reference, znanje, trg, pomagati, verjame Janković. PS je zato v primeru Primorja in Radeče papirja predlagala, da banke pretvorijo terjatve v kapital in družbama omogočijo nadaljnje poslovanje. Kot je spomnil, bi imel stečaj Primorja v dveh letih za 150 milijonov evrov neposredne škode za državo, iz tega vidika pa se mu zdi zdaj predlagano rezanje vseh pravic po vrsti povsem neupravičeno.

Poslanec največje opozicijske stranke se je znova zavzel tudi za dvig osnovne stopnje DDV za eno ali celo dve odstotni točki. Na ta način bi se v proračun nateklo okoli 300 milijonov evrov, je povedal.

Šircelj: Kompromisi s socialnimi partnerji bodo potrebni

Očitke Pozitivne Slovenije zavrača poslanec SDS Andrej Šircelj. "Ravno nasprotno," pravi, "skrajni čas je, da se varčevalni ukrepi sprejmejo skupaj s socialnimi partnerji". Poudarja, da je vlada svoje predloge dala v razmislek socialnim partnerjem, kar izraža njeno voljo, da skupaj pridejo do učinkovitih rešitev, ki bodo sprejemljive za vse.

Za sprejem varčevalnih ukrepov bo potreben kompromis, čeprav brez ukrepov na strani potrošnje ne bo šlo, pravi in trdi, da ne gre za varčevalne ukrepe, pač pa le za zmanjšanje potrošnje. Porabo je namreč treba omejiti na tisto, kar dejansko porabimo.

Šircelj poudarja tudi, da gre le za prvi niz ukrepov za stabilizacijo javnih financ, sledili pa bodo tudi ukrepi za večjo konkurenčnost gospodarstva, sanacijo bančnega sistema ter zaostrovanje odgovornosti za lastnino.

Glede predloga za dvig zgornje meje DDV je Šircelj prepričan, da situacija še ni takšna, da bi bilo treba poseči po tem. Dvig DDV bi predstavljal udarec najšibkejšim ter bi zmanjšal konkurenčnost našim izdelkom in odliv kupne moči v sosednje države, pravi.

KSJS za podaljšanje zamrznitve plač v javnem sektorju

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) ocenjuje, da predlog vladnih ukrepov grobo posega v socialno državo, ki smo jo izgrajevali desetletja. Ker ukrepi tudi poglabljajo občutek nepravičnosti, vse sindikate v javnem sektorju pozivajo, da nasprotovanje ukrepom izrazijo s splošno stavko.

"Med več kot sto ukrepi ni enega samega, ki bi vsaj simbolno dodatno obremenil najbogatejši sloj prebivalstva. Odločno zavračamo vladno razumevanje javnega sektorja kot zgolj finančnega stroška, ki zavira gospodarsko pobudo, zaradi česar ga je treba znižati na najnižjo možno raven," so zapisali.

Kot pravijo, ne nasprotujejo vsem varčevalnim ukrepom, ker menijo, da so med njimi tudi upravičeni posegi. Vladi predlagajo, da zadrži izvajanje ukrepov in se o njih pogaja, ker mnogi potrebujejo dodatna pojasnila in utemeljitve. Z odložitvijo ukrepov bi prekinili ustvarjanje izrednih razmer, zagotovili prostor za dostojna, argumentirana in trezna pogajanja, ki edina lahko pripeljejo do pravičnejših rešitev.

Sindikat upokojencev: Predlogi niso uravnoteženi

V Sindikatu upokojencev Slovenije menijo, da varčevalni ukrepi niso uravnoteženi med posameznimi sloji prebivalstva, zato bodo naleteli na odpor državljanov. Obžalujejo, da gre za "skupek nametanih ukrepov, ki bodo v največji meri prizadeli srednji razred, delavce, upokojence, tiste, ki so odvisni v največji meri od svojih plač, pokojnin", torej "vseh tistih, ki močno vplivajo na kupno moč in gospodarsko rast". Zavedajo se, da je varčevanje potrebno, a imajo do nekaterih ukrepov pomisleke. Zanje so povsem nesprejemljive spremembe v višini in krogu upravičencev do letnega dodatka za upokojence. 

Predlagajo, da vlada pripravi nov predlog ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki bo vseboval predvsem politike ukrepov za generatorje rasti in zaposlovanja ter za uveljavitev delovanja pravne države ter ukrepe za zajem nezakonito pridobljenega premoženja in vrnitev premoženje z raznih off shore centrov. Med ukrepe naj se tako vključi nov, 50-odstotni dohodninski razred za tiste, ki imajo letno nad 70.000 evrov prejemkov, uvedejo pa naj se še davki na dediščino, na premoženje, na kapitalske dohodke, na luksuz in na finančne transakcije. Predlagajo še razširitev prispevnih osnov za prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje na vse prejemke, ki gredo v dohodninsko osnovo.

DLGV: Državna blagajna ni vreča brez dna

Iz Državljanske liste Gregorja Viranta so sporočili, da se zavedajo, v kako resni finančni situaciji je Slovenija. Prepričani so, da se tega vsak dan bolj zavedajo tudi državljani, socialni partnerji in opozicija. "Žal državna blagajna ni vreča brez dna. Če želimo preživeti, je treba ustaviti zadolževanje države in vzpodbuditi gospodarski razvoj. Ni dopustno, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev in za socialne transferje,” so zapisali.

Državljanska lista tako paket varčevalnih ukrepov podpira. “Gre za nujne ukrepe, za uravnotežen paket in verjamemo, da ukrepi ne bodo dodatno poslabšali finančnega položaja najšibkejših v državi. Verjamemo, da bo socialni dialog prinesel ustrezne kompromise, ki bodo sprejemljivi za vse deležnike," so še dodali.

Tonin (Nsi): Ni res, da tolčemo po najšibkejših

Kot je pojasnil Matej Tonin iz NSi, je treba vedeti, da vlada predlaga različne ukrepe glede na socialni status, kar pomeni, da tisti najrevnejši in najšibkejši ne bodo nosili istega bremena varčevanja kot ostali. "To nekateri namenoma spregledajo in ni res, da tolčemo po najšibkejših," je dejal.

Preden naredijo kar koli drugega, je po njegovih besedah nujno, da stabilizirajo javne finance. Drugi korak takoj za tem pa je, da sprejmejo ukrepe za boljšo gospodarsko okolje in hitrejšo gospodarsko rast.

Opoziciji, ki stalno kritizira, predlaga, naj torej predloži konkretne ukrepe. "Če varčevalni paket ne bo sprejet, to najverjetneje pomeni padec te vlade. In kaj dobimo s tem? Novo politično krizo – morali bomo na morebitne predčasne volitve, s tem Slovenijo pahnemo v neko brezno, iz katerega izhoda ne bo. Je cilj opozicije delati za Slovenijo ali jo zlomiti? Trdno verjamemo v boljše čase, le treba bo marsikdaj stisniti skupaj zobe in potrpeti, žal drugače ne gre," je zaključil.

Prevc (SLS): Alternative varčevanju ni

Vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc poudarja, da vladna koalicija druge izbire kot ostro zarezati v državne izdatke nima. "Rebalans, kot ga predlagamo, je prvi in osnovni korak, sledi priprava strukturnih ukrepov, ki bodo pustili učinke tudi na prihodkovni strani proračuna. Koalicijske stranke se v popolnosti zavedamo, da alternativ ni, zato trdno stojimo za predlaganim varčevalnim paketom," je dejal.

Predlog opozicije, da je rešitev v dvigovanju davkov in pospešeno državno investiranje, komentira s tem, da gre za enega od konceptov ekonomske politike, za katero je bilo veliko priložnosti v minulih letih. Danes so razmere v skupnem evropskem gospodarstvu popolnoma drugačne, saj na finančnih trgih še vedno vlada nezaupanje, ki so ga povzročile težave nekaterih članic EU. Prav iz tega razloga je najbolj učinkovit takojšnji ukrep prav omejevanje državne porabe in s tem poslati jasno sporočilo finančnim trgom, da smo še vedno sami sposobni obvladovati javnofinančni primanjkljaj. Ob tem Prevc še dodaja, da se je treba maksimalno posvetiti izkoriščanju evropskih sredstev, saj je to edini razpoložljivi denar, ki lahko zažene investicije, lastnih sredstev v blagajni za ta namen namreč ni.

Veber: SD bo z oceno ukrepov počakala

V SD bodo z oceno napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov počakali na potek socialnega dialoga, za katerega pričakujejo, da se bo na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) konkretiziral. Kot pravi vodja poslancev stranke Janko Veber, pričakujejo več konkretnih ugotovitev tako z ene kot z druge strani oz. da bo prišlo do konkretizacije socialnega dialoga in izmenjave argumentov.

Poudaril je, da SD v tem trenutku ne želi globoke politične krize, temveč da bo ta vlada prevzela odgovornost in izpeljala potrebne ter nujne reforme. Prav tako želijo, da izhodišča vladnih ukrepov postanejo preizkus znotraj socialnega dialoga, ki "bo pokazal pot, kako oblikovati rebalans proračuna in nadaljnje ukrepe".