Gospod predsednik, v preteklosti vas je dostikrat spravljalo ob živce pogosto poudarjanje, da Slovenija nima vizije, kot pa smo izvedeli, ste se zdaj postavili na čelo konvencije o prihodnosti Slovenije. Ta naj bi, kot je dejal njen pobudnik, Janez Janša, ponudila vizijo, ne samo ob vstopu Slovenije v EU in Nato, ampak tudi za 21. stoletje.
Mislim, da je zdaj primeren čas za nek nov razmislek o tem, kako naprej v Sloveniji. Ko smo vzpostavljali državo, so bili cilji nekako samo po sebi umevni: postaviti državo in jo čimbolje urediti, priti v Evropsko unijo, v zvezo Nato, spremeniti gospodarski sistem, tako, da bo takšen, kot na Zahodu. No, zdaj smo v glavnem to naredili in odpirajo se seveda nova vprašanja.
V petek ste se o tem pogovarjali s predsednikom SDS, govorili ste tudi z nekaterimi intelektualci in kulturniki. Ste se pogovarjali tudi z voditelji političnih strank, recimo združene liste ali liberalne demokracije?
Pravzaprav se s politiki do zdaj o tem nisem posebej pogovarjal, bolj z znanstveniki, kulturniki, z ljudmi z drugih sfer, pač intelektualci, s tistimi, ki niso neposredno vključeni v dnevno politično življenje. Z gospodom Janšo sva se res sestala v petek, ker je tudi sam prišel do takšne ideje in pobude in mi je tudi predlagal, da bi takšno konvencijo, kot temu on pravi, da bi predsednik republike to nekako prevzel pod pokroviteljstvo. In tudi strinjala sva se v glavnih smereh oziroma o potrebi, da se nekaj takšnega vzpostavi.
Za mnoge je to, da ste se postavili na čelo te konvencije presenečenje. Mislite, da to ne bo načelo avtoritete nekaterih strank, recimo liberalne demokracije, ali pa predsednika vlade, gospoda Ropa?
Ne, ne vem zakaj. In tudi razmislek v ozadju seveda ni takšen. Tudi sam to želim postaviti – in tudi doslej že peljem takšne aktivnosti in razgovore – tako, da ne bi trčili ob druge institucije, kot so vlada in državni zbor, ki imajo pač svoje pristojnosti. Vendar je tam veliko dnevnega dela, dnevne politike, obremenitev, to sam vem, ker sem bil dolgo predsednik vlade, in včasih je pravzaprav težko napraviti tisto distanco in tudi tisti strateški razmislek, ter se dvigniti nad dnevne probleme.
