V 'Himalaji' svetovnega jamarstva izjemno odkritje slovenskih raziskovalcev

Ekipa štirih jamarjev iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana se je po štirih dneh raziskovanja in bivakiranja 1000 metrov globoko v kraškem podzemlju nazaj na površje Kanina vrnila z odlično novico – uspelo jim je odkriti podzemni prehod med dvema več kot kilometer globokima jamama z vhodi na Kaninskih pohodih. S tem odkritjem so v enotni jamski sistem združili jami Renejevo brezno in P4, ki sedaj skupaj šteje 11 kilometrov dolžine. 

Kraške pode Kanina slovenski in tuji jamarji raziskujejo že štiri desetletja, saj veljajo za "Himalajo svetovnega jamarstva". V minulih letih so jamarji iz ljubljanskega društva v zahtevnih okoliščinah uspeli raziskati dve od skupno sedem slovenskih več kot kilometer globokih jam – najprej Renejevo brezno, drugo najglobljo jamo v Sloveniji, ki je globoka 1322 metrov in dolga več kot 5800 metrov, pozneje pa še jamo P4, ki je globoka 1054 metrov in dolga 4700 metrov. Ta raziskovalna prizadevanja so kronali z združitvijo v ta enotni sistem. Z raziskovanjem bodo nadaljevali, saj si želijo najti podzemne poti od jamskih vhodov na višini 2000 metrov vse do izvirov v dolini Soče. 

Dorotea Verša Paić, članica Društva za raziskovanje jam Ljubljana, je povedala, da gre res za izjemen dosežek ekipe jamarjev, ki trenutno niso nedosegljivi, saj so še na Kaninu. Povedala je, da so v jami preživeli štiri dni, da ne bi izgubljali dragocenega časa, zato so se odločili za bivakiranje na globini približno šesto metrov. "To predstavlja svojevrstni fizični in psihološki napor za jamarje," pove Verša Paić, ki doda, da je temperatura v jami le dve ali tri stopinje nad ničlo. 

Verša Paićeva dodaja, da so jamarji, ki so v jamski sistem povezali ti dve jami, uspešni in izjemni tudi v svetovnem merilu. "Ti jamarji so izjemno mladi, tam med 25 in 35, tako fantje kot punce. Med jamarji so punce enakovredne – v tej ekipi se je dekle enakovredno kosalo s fanti pri fizično zahtevnih stvareh," smeje pove. "Čar jamarstva je, da vstopaš tja, kjer še nihče ni bil. Takšnih priložnosti v Sloveniji nimaš veliko, če pa greš na raziskovanje novih, še neodkritih delov, se prebudi prvinska raziskovalna žilica in to je tisto, kar jamarje vleče naprej, kljub izrednim naporom," še dodaja Verša Paićeva.