'Zakon o vodah povečuje tveganje za onesnaženost voda'

Kot pojasnjujejo, so kraški vodonosniki namreč izjemno občutljivi na onesnaženje predvsem zaradi tanke prsti, točkovnega odtoka v vrtačah in ponorih ter koncentriranja vodnih tokov v epikraški in nezaliti coni: "Lastnosti pretakanja voda v krasu pogojujejo hiter dotok onesnažil do podzemne vode in izvirov, ki so lahko s podzemnimi kraškimi tokovi prenesena na velike razdalje. Zmožnost učinkovitega čiščenja in filtracije vode zmanjšuje tudi tanka plast prsti oziroma njena odsotnost. Zaradi hitrega toka vode skozi kraške hidrološke cone ter posledično kratke interakcije s kamninsko podlago ter omejenih biotskih dejavnikov kraški vodonosniki ne omogočajo zadostnega prečiščevanja, adsorpcije ter kemične in mikrobiološke razgradnje onesnažil."

Onesnaženje zato prvenstveno vpliva na poslabšanje stanja raznovrstnega in ranljivega podzemnega življenjskega okolja, obenem pa s poslabšanjem kakovosti podzemne pitne vode vpliva tudi na zdravje prebivalstva. Iz kraških vodonosnikov namreč Slovenija pridobi okoli 43 % vse pitne vode, največ v alpskih in dinarskih pokrajinah. Pomen ohranjanja naravnega okolja na kraških območjih in na območjih ponornih voda ter presihajočih jezer je zato izjemnega pomena.

"Zavedamo se, da sedanja zakonska ureditev na področju voda ne odgovarja na vse potrebe sodobne družbe po varovanju in upravljanju naravnih vodotokov. Vendar predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), na podlagi zgoraj naštetih dejstev, na tem področju stanja ne izboljšuje, temveč omogoča večjo ranljivost voda na onesnaženje. Zato pozivamo vse deležnike, da pri pripravi zakonske ureditve v večji meri vključijo dognanja in priporočila znanstvenih in strokovnih organizacij ter širših pravnih ureditev. S tem bomo skupaj dosegli večje družbeno soglasje in učinek pri nadaljnjem ohranjanju in vzpostavljanju prvobitnega naravnega okolja. Zakraselost slovenskega površja in težki življenjski pogoji v brezvodni kraški pokrajini nas namreč učijo, da je vsaka kaplja vode dragocena. Le redko imamo državljani priložnost sprejemanja neposrednih odločitev, ki vplivajo na našo skupno prihodnost. Izkoristimo jo."

Opozicija: Pridi na referendum in glasuj proti

V skupni izjavi so Tanja Fajon, Luka Mesec in Marjan Šarec in Alenka Bratušek pozvali k udeležbi na referendumu.  Kot so zapisali, "bomo odločali o škodljivem zakonu o vodah, ki nedopustno posega v obstoječe omejitve za gradnjo objektov ob površinskih vodah – ob rekah, jezerih in ob obali. Z gradnjo in omejevanjem dostopa do obale in obrežij, ki so v Sloveniji razglašene za javno dobro in javni prostor, do katerega imajo vsi prost dostop, na široko odpira vrata zasebnemu kapitalu in privatizaciji tega prostora. Posega v ustavno varovano pravico do pitne vode in niža že dosežene standarde varovanja slovenskih voda. Jasno je, da nas v prihodnje čaka popravljanje velikih napak aktualne vlade in ponovno grajenje zaupanja v naši družbi. Referendum je prva priložnost, da se državljanke in državljani na demokratičen način izrečemo o škodljivi politiki vlade Janeza Janše. Predvsem pa, da jasno povemo, naj bo naš družbeni razvoj zasnovan na enakosti, naša usmeritev pa boj proti vsem izkoriščevalskim razmerjem v družbi in okolju." 

Referendumska kampanja je že povezala naše skupnosti, poenotila strokovno javnost, okoljevarstvene in civilnodružbene organizacije, aktivirala mlado moč in sveže ideje. Skupno zavezništvo, ki ga je gnala energija prostovoljk in prostovoljcev, je danes tik pred uresničitvijo cilja – zaščititi vodo kot javno dobro, so izpostavili.  "Zato vas pozivamo, da se udeležite že predčasnega glasovanja, ki bo od torka, 6. 7. do četrtka, 8. 7. ali svoj glas PROTI oddate v nedeljo, 11. 7. Naš glas je za vodo in proti škodljivemu zakonu," so  še dodali.