Jamarji iz Skalarjevega brezna prvič v zgodovini v živo prenašali dogajanje

Jamarska reševalna služba Slovenije je v preteklih dneh uspešno izvedla mednarodno reševalno vajo v breznu Skalar na Kaninu.

Več kot 100 reševalcev iz Bolgarije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Slovenije je med 26. in 30. septembrom sodelovalo v najzahtevnejši reševalni vaji v jamarstvu v Sloveniji do zdaj.

"Določili smo dva imitatorja poškodovanca, ki smo ju – kot da gre dejansko za pravo nesrečo – iz globine 900 metrov varno izvlekli na površje. Za izvlek nosil smo potrebovali 27 ur, saj je jama zelo globoka, vmes je tudi nekaj ožjih delov. Predvsem pa je bilo treba celotno jamo opremiti in narediti primerne manevre za varen izvlek nosil," je pojasnila jamarska reševalka Mateja Mazgan.

In ne samo to, da jim je uspelo. Prvič v celotno zgodovini jamarskega reševanja so v živo predvajali dogajanje iz jame. "Prek kabla smo v jamo napeljali Wi-Fi in dogajanje posneli s kamero. V živo smo se javljali direktno v štab, kjer so na videoposnetku spremljali potek vaje. To ni bilo izvedeno še nikjer na svetu," je še dodala.

Skalarjevo brezno je 911 metrov globok in 4765 metrov dolg sistem podzemnih jam v Kaninskih podih v Julijskih Alpah. Brezno je primerno za izvajanje reševalne vaje, saj je sorazmerno preprosto dostopno, in zato prenos opreme ni preveč zahteven, je še pred začetkom reševalne vaje pojasnil vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek. Jama omogoča delo več ljudem, saj so notranja brezna dovolj globoka in lahko jamarji v njih tudi prenočijo.

Člani Jamarske reševalne službe so prostovoljci. Mnoga tehnična znanja in spretnosti jamarskih reševalcev so plod dolgoletnih usposabljanj za namene reševanja pomoči potrebnih. Zakrajšek pojasnjuje, da Jamarska reševalna služba organizira različne reševalne vaje prav zaradi utrjevanja znanja, preverjanja usposobljenosti in uigranosti jamarskih ekip. Mednarodne vaje pa organizirajo, da se jamarji naučijo sporazumevanja med seboj. Jamarji, ki pridejo reševat v tujo državo, tako nimajo težav pri vključevanju v ekipo.

Pred kratkim sta se slovenska jamarja in soteskarja spustila skozi sotesko Kloma, ki je do zdaj veljala za nedostopno in neprehodno.

Na začetku septembra pa so slovenski jamarji preiskali najdaljšo odkrito jamo v Albaniji v skupni dolžini 6.600 metrov, ki je tehnično zelo zahtevna, saj jo voda ob velikih deževjih popolnoma preplavi.