Jaklič govori o zlorabi prava, proces označuje za 'škandal prve kategorije'

Mnenja o sodbi na podlagi pretežno posrednih dokazov, kakršna je bila v zadevi Patria, so med pravniki različna. Klemen Jaklič meni, da je v izjemnih primerih sicer mogoča, "toda ne v primeru, ko niso ugotovljeni niti čas niti kraj in način storitve kaznivega dejanja". Lojze Ude pa meni, da je takšna sodba mogoča, a je odločitev težavna.

Jaklič proces proti Janši ocenjuje kot škandal prve kategorije

Jaklič opozarja, da so obtožnice, v katerih niso ugotovljeni niti čas niti kraj in način storitve kaznivega dejanja, po sodbi vrhovnega sodišča iz marca 2012 ter podobne mednarodne sodne prakse nične in jih ni dovoljeno vložiti, "kaj šele, da bi se o njih sodilo". "Takšno sojenje namreč ne omogoča poštene obrambe in gre za kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije človekovih pravic," pravi.

Tudi zato je Jaklič prepričan, da bo slej ko prej eno izmed prizivnih sodišč sodbo razveljavilo: "Videli bomo, ali bo to višje, vrhovno, ustavno ali Evropsko sodišče".

Tega, kako bo sodba vplivala na sodne postopke v zadevi Patria v Avstriji in na Finskem, Jaklič ne ve, "očitno pa so postopki tam imeli vpliv na slovenskega". "Toda postopka zoper Riedla in vpletene na Finskem, ki so bili akterji v zadevi, ni mogoče primerjati s slovensko zlorabo prava zoper Janeza Janšo. Za razliko od omenjenih, ki to izrecno priznavajo, o njem ni enega samega dokaza, da bi se s komer koli kdaj sploh srečal ali o tem s kom govoril oziroma za to vedel," pravi Jaklič.

V sodbi Jaklič sicer vidi "neizbrisljiv madež arbitrarnosti" in dodaja, da "kar koli pride iz procesa, v katerem se korak za korakom krši neposredne zahteve ustave po pravnem – namesto arbitrarnem – ravnanju, to ni pravo". "Žrtve tovrstnega obravnavanja – nespoštovanja – prava smo v prvi vrsti državljani, ki v zadevi ne bomo izvedeli resnice in ne dosegli pravice, kakršna koli ta že pač je," pravi. Proces zoper Janšo pa v pravnem smislu ocenjuje kot "škandal prve kategorije".

Ude: "Če eden izmed udeležencev verige 'ne zapoje', potem ne preostane drugega, kot da se na obstoj znakov kaznivega dejanja sklepa."

Na vprašanje, ali za obsodbo zadostujejo pretežno posredni dokazi, pravnik Lojze Ude odgovarja, da je takšna obsodba mogoča. Pri korupciji je sicer po njegovih besedah, ''tako da če eden izmed udeležencev verige 'ne zapoje', potem ne preostane drugega, kot da se na obstoj znakov kaznivega dejanja sklepa" iz posrednih dokazov. Je pa sklep v primerih, ko so sodbe izdane na podlagi posrednih dokazov, vedno težek, dodaja.

Ali bo sodba zadosti prepričljiva, bomo po besedah Udeta videli, ko bo spisana in ko bodo končani pritožbeni postopki. Na vprašanje, ali lahko vrhovno sodišče oceni, da je kaznivo dejanje pri Janši premalo konkretizirano in sodbo razveljavi, pa Ude odgovarja, da lahko vrhovno sodišče zadevo presoja le, če pride do proceduralnih napak ali pa do napačne uporabe materialnega prava. "Dejanskega stanja pa ni pooblaščeno presojati," pravi. Dodaja še, da če bi pritožbeno sodišče pritrdilo dokaznim sklepom prvostopenjskega sodišča in ugotovilo ista dejstva, "potem po mojem mnenju vrhovno sodišče ne bi moglo presojati dejanskega stanja, pač pa le, ali je kaznivo dejanje pravilno kvalificirano".

Če bo sodba na višjih sodnih stopnjah padla, bo to po oceni Udeta "povsem normalna procedura". Da pa obdolžencem zameri, da so imeli "posmehljiv odnos do sodišča in da so vse skupaj označevali kot zaroto". Konkretne sodbe pa ne želi komentirati, saj da še ni pravnomočna, poleg tega ne pozna celotnega dokaznega gradiva.