Večino jajc v Sloveniji pridelamo lokalno. Samooskrba s konzumnimi in drugimi jajci je bila po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) leta 2018 skoraj 96-odstotna, prireja pa k skupni kmetijski proizvodnji v Sloveniji v zadnjih letih prispeva približno tri odstotke.
V slovenskih trgovinah prevladujejo jajca talne oziroma hlevske reje, sledita prosta in ekološka reja, so ugotovili na ZPS. V laboratorij so poslali 24 pakiranj različnih trgovskih in blagovnih znamk, od tega 11 pakiranj talne oziroma hlevske, sedem proste in šest ekološke reje. Preverili so, koliko suhe snovi in maščobe vsebujejo, posebno pozornost pa so namenili vsebnosti v naši prehrani zaželenih esencialnih maščobnih kislin omega 3, ki ugodno delujejo na naše zdravje, predvsem na srce in ožilje.
Jajca so preverili tudi šolani preizkuševalci. Prav vsa jajca na testu so senzorični preizkus opravila z odliko, saj preizkuševalci niso zaznali nobenih napak. So se pa razlikovala v kemijskih in fizikalnih parametrih ter v označbah. Pri prvih dveh parametrih so jajca prejela nižje ocene zaradi nižje vsebnosti omega 3, pri fizikalnih prametrih pa so zaznali nekaj pomanjkljivosti – razpoke na lupini nekaterih jajc in premikajoč se zračni mehurček. Oboje pa je znak kakovosti jajc, so pojasnili na SPS.
Sestava maščob je odvisna od krme
Večino jajca predstavlja voda, te je približno 76 odstotkov, vsebuje pa še kakovostne beljakovine, ki so predvsem v beljaku (12,6 grama v 100 gramih jajca), in maščobe, ki so večinoma v rumenjaku. "Beljakovine v jajcu so za človeško telo dobro prebavljive, zato imajo jajca veliko biološko vrednost. Vsebujejo tudi številne vitamine (A, D, B12 in folno kislino), minerale (fosfor, selen) in holin, ki prispeva k presnovi maščob ter ima vlogo pri delovanju jeter," je pojasnila Nika Kremić z ZPS. Ob tem je povedala, da jih po navedbah nekaterih raziskav pogosto uvrstimo na jedilnik – v povprečju jih na teden največ zaužijejo odrasli (255 gramov), sledijo mladostniki (246 gramov). "Najmanj jih zaužijejo starejši odrasli – 207 gramov, kar je približno od 3 do 4 jajca na teden," je zatrdila.
Maščoba v povprečju predstavlja manj kot 10 odstotkov jajca, tretjino skupne maščobe sestavljajo nasičene maščobne kisline. Prav kriterij vsebnosti maščobe je pokazal številne razlike med jajci, saj so v laboratoriju na 24 vzorcih izmerili od 7,15 gramov na 100 gramov živila do 12,02 gramov na 100 gramov živila. "Nismo zaznali bistvenih razlik v vsebnosti maščobe glede na način reje, tudi glede na rezultate vsebnosti maščobnih kislin omega 3 ne moremo trditi, da so med načini reje bistvene razlike. Bolj kot način reje na vsebnost omega 3 vpliva sestava hrane, s katero krmijo kokoši nesnice," je del rezultatov povzela Kremićeva.
Jajca hranite v hladilniku
Doma jih vedno hranimo v hladilniku. Kakovost jajc, shranjenih pri sobni temperaturi, se v enem dnevu poslabša bolj kot kakovost tistih, ki so bila v hladilniku na primer en teden, trdijo na ZPS.
Minimalni rok trajanja svežih jajc je po uredbi največ 28 dni od znesitve. Njihova kakovost pa je odvisna od tega, kako z njimi ravnamo po nakupu. "Pomembno je, da jih ne izpostavljamo naglim temperaturnim spremembam, ki povzročajo rosenje. To lahko povzroči rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine in poveča možnost, da skozi njene pore prodrejo v notranjost," so pojasnili na ZPS.
Najpogostejša okužba z jajci je okužba z bakterijo salmonelo
Zdravi odrasli jo večinoma prebolijo brez hujših zapletov, pri rizičnih skupinah, kot so otroci, nosečnice in starostniki, pa je lahko zelo nevarna. Zato ZPS svetuje, kako varno ravnati z jajci. Kako varno ravnati z jajci?
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.