Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je na današnji izjavi za medije govorila o spremembi kazenskega zakonika na področju kaznivega dejanja posilstva. Kot je uvodoma dejala, gre za izjemno pomembno vprašanje, ki so mu posvetili veliko pozornosti. Poudarila je, da nobena žrtev ni kriva za kaznivo dejanje, ki je storjeno nad njo.
Kot je dodala, so se na ministrstvu lotili sprememb zakonika in podali predlog, ki pomeni prehod iz modela prisile v model soglasja. Zapolnili so, kot je povedala, vse pravne praznine, ki je imel kazenski zakonik. Pri tem so upoštevali tudi sodbo evropskega sodišča, ki je podalo mnenje, da je treba spolne napade kaznovati najstrožje. Tako so oblikovali kazniva dejanja, kjer je nesoglasje razumljeno kot posilstvo in kot temeljno kaznivo dejanje. V sodelovanju s stroko so soglasno potrdili model veta, ministrica pa dopušča možnost, da se to še spremeni.
Ministrstvo želi s spremembami žrtvam pomagati, in sicer tako, da te takoj prijavijo kaznivo dejanje in poiščejo pomoč.
Komentirala je tudi svoj odgovor na poslansko vprašanje, ki je razburil javnost, še posebej pa predstavnike Inštituta 8. marec. Kot je dejala, ni želela nikogar prizadeti. Ministrica je, kot je razvidno iz magnetograma seje iz 15.junija, v odgovoru na poslansko vprašanje Violete Tomić dejala tudi, "da so z določenimi vzorci v bistvu odgovorne za to, kar se dogaja, tudi žrtve". Kozlovičeva je v odgovoru na poslansko vprašanje, ko je govorila o družinskem nasilju in zlorabah med partnerji, med drugim dejala, da ugotavljajo, "da si ženske včasih ne upajo prijaviti ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo". Kot je dodala, mislijo, da je treba delovati na teh vzorcih, in pripravljajo strategijo, ki naj bi bila narejena najpozneje novembra. "Gre torej za institucionalno delo z žrtvami," je dejala ministrica.
Ministrica: Moj namen ni bil kogarkoli prizadeti
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je za 24ur.com pojasnila, da sama vseskozi zagovarja stališče, da sta kakršnakoli oblika nasilja ali poseg v spolno nedotakljivost nedopustna in nesprejemljiva: "Gre za najbolj zavržna dejanja, ki zahtevajo ukrepanje. Zato smo k temu vprašanju v ministrstvu aktivno pristopili in izvedli številne aktivnosti, ki so pripeljale do oblikovanja predloga sprememb Kazenskega zakonika, ki vključuje tudi spremembe v poglavju spolne nedotakljivosti."
Glede same izjave pa je izpostavila, da njen namen ni bil kogarkoli prizadeti: "Dejstvo namreč je, da sem odgovarjala na poslansko vprašanje, povezano s spolnim nasiljem. Ob samem odgovoru nihče od prisotnih poslancev in tudi širša javnost ni prepoznal tega, kar se mi očita sedaj, saj so razumeli celotno sporočilo in prepoznali pozitivne premike na tem področju, kar so nam nenazadnje včeraj v pisnem sporočilu za javnost priznale tudi določene nevladne organizacije. Vsem ženskam, žrtvam kakršnekoli oblike nasilja sporočam, da stojim za njimi in da bom še naprej vlagala maksimalne napore v konkretne rešitve."
Danes protest proti spolnemu nadlegovanju in nasilju
"Moj zdaj že nekdanji fant me je v prvem in drugem letniku spolno zlorabljal in izkoriščal najin ljubezenski odnos in moja ter njegova čustva za dosego spolnega odnosa pod prisilo. Še zdaj se počutim umazano, zanemarjeno, ponižano, ne pustim nobenih dotikov staršev, ne morem spati in se bojim, da se mi bo podobno spet zgodilo." "Zaspala sem v hipu. Sredi noči sem se zbudila in opazila, da (kratice imena umaknjene) občuje z mano. Spomnim se občutka, ki je bil, kot da se me dogajanje ne tiče, hkrati pa se me je zelo."
To sta le dve od 180 pričevanj žrtev spolnih zlorab, ki jih je zbrala nevladna organizacija 8. marec. Med njimi so izkušnje tako moških kot žensk, ki se jim nikoli ne bi smele zgoditi.
Danes so se predstavniki Inštituta 8. marec, zato ker so prepričani, da se je za vrednote, v katere verjamejo, treba zavzemati, in tudi zato, ker pravijo, da je nesprejemljivo, da obstoječa ministrica meni, da žrtve "s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo", zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Kot pojasnjujejo, pa bo predakcija protestov, ki se je začela ob 17. uri pred Moderno galerijo, namenjena tematiziranju problematike spolnega nadlegovanja in nasilja. Svojo nezadovoljstvo bo več kot 50 žensk izrazilo z držanjem transparentov z napisanimi izkušnjami o spolnem nadlegovanju in nasilju: "Ker samo ja pomeni ja. Ker želimo živeti v družbi brez spolnega nadlegovanja in nasilja. Naše sporočilo je jasno: vse oblike izkoriščanja so med seboj povezane. Enakopravnejšo družbo lahko zgradimo samo, ko naslavljamo vse oblike neenakosti," še dodajajo na svoji Facebookovi strani.
Opozarjajo na zastarelo zakonodajo – molk še ne pomeni privolitve v spolni odnos
Milejša kazen za posilstvo, ker je moral potešiti svoj spolni nagon? Tako je odločilo eno od naših sodišč, in sicer je bil argument za milo kazen zaradi "potešitve spolnega nagona, ker je storilec že dalj časa sam in v teh pogojih nima redne možnosti po realizaciji naravnih nagonov". Še nekaj sodb naših sodišč govori o razlogih za milo kazen ali celo oprostitev: "ker je posilstvo trajalo le kratek čas", "zaradi alkoholiziranosti oškodovanke", "znatni prispevke oškodovanke".
V Inštitutu 8. marec že dlje časa opozarjajo na zastarelo zakonodajo. Kot so že večkrat izpostavili, ko gre za spolno nasilje, ni vprašanje, ali je žrtev rekla ne. Vprašanje je, ali je žrtev rekla ja. Zato se borijo, da bi slovenska zakonodaja iz modela NE POMENI NE prešla na model JA POMENI JA, in poudarjajo, da molk še ne pomeni privolitve v spolni odnos. Model, ki je v veljavi trenutno, omogoča namreč bistveno manjšo varnost žrtve, zatrjujejo.
Spomnimo
Inštitut 8. marec je na pravosodno ministrstvo vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki zadevajo postopek spremembe kazenskega zakonika na področju kaznivega dejanja posilstva. Na to je ministrstvo za pravosodje odgovorilo, da je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novele kazenskega zakonika, ki vsebuje tudi spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Predlagana sta nova prva odstavka 170. in 171. člena kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. Za obstoj kaznivega dejanja ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, mora pa žrtev svoje nesoglasje navzven prepoznavno izraziti oz. biti v položaju, ko nesoglasja ali soglasja sploh ne more izraziti (popolna pasivnost, opitost, nezavest, hromeč strah ipd.).
Kot so zapisali na ministrstvu, je bilo doseženo soglasje, da je pri kaznivih dejanjih posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe treba preseči tradicionalni "model prisile" in uzakoniti "model soglasja". Niso pa dosegli soglasja glede izbire podvrste "modela soglasja". V Inštitutu 8. marec s tem niso zadovoljni in ugotavljajo, da je ministrica rekla "ne" modelu "samo ja pomeni ja".
