Ljubljanske mlekarne so na progi v Zgornjesavinjski dolini mleko sicer odvzele, a so ga, kot v preteklih dneh, nato uničile. Po besedah vodje kmetijske enote v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje Ivana Acmana Ljubljanski mlekarnarji namreč še vedno nimajo odločbe s strani veterinarske uprave, ki bi jim pokazala, kateri kmetje so potencialni kršitelji. Kot je pojasnil Acman, so veterinarski inšpektorji na tem območju proti pravilom vzeli skupinske vzorce namesto individualnih. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče natančno odkriti potencialnih individualnih kršiteljev, kar onemogoča odprtje proge.
Znotraj celotne proge med Novo Štifto in Radmirjem je sicer bila odkrita navzočnost prepovedanega antibiotika kloramfenikola na območju Florjana in Šmiklavža.
Direktor Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Mirko Tovšak pa je poudaril, da je veterinarska inšpekcija na tem delu dravograjske proge pri jemanju vzorcev za ugotavljanje prisotnosti prepovedanega antibiotika v mleku vzela samo skupni vzorec, ne pa tudi vzorcev posameznih proizvajalcev. Glede na to, da je bil skupni vzorec pozitiven, sedaj ne morejo ugotoviti, kdo natanko je potencialni kršitelj.
Kot je dejal Tovšak, je veterinarska inšpekcija danes ponovno jemala vzorce mleka, kar pomeni, "da se zgodba ponavlja". To je bila napaka inšpektorjev, ki bi morali odvzemati tudi individualne vzorce, dodaja Tovšak.
Je kloramfenikol prišel s Hrvaške?
Zbiranje mleka drugače znova normalno poteka na ostalih 170 slovenskih mlečnih progah. Slovenska veterinarska uprava pa raziskuje, kako naj bi antibiotik kloramfenikol zašel v mleko.
Glede na to, da večina osumljenih kršiteljev prihaja iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, se pojavlja možnost, da je prepovedani antibiotik prišel iz sosednje Hrvaške. Kot piše v današnjem časniku Delo, so na Hrvaškem še pred meseci dovoljevali uporabo in prodajo tega antibiotika.
Evropska veterinarska inšpekcija, ki si je razmere v hrvaški mlečnopredelovalni verigi podrobneje ogledala aprila, je v svojem poročilu med drugim zapisala, da Hrvaška še vedno dovoljuje veterinarska zdravila s kloramfenikolom za uporabo pri živalih, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer najvišja dovoljena vsebnost ni predpisana.
Direktor veterinarske uprave Zoran Kovač na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo ni izključil možnosti, da bi bil pojav prepovedanega antibiotika kloramfenikol v slovenskem mleku povezan z umikom tega antibiotika s hrvaškega trga. Pojasnil je, da so danes zjutraj Hrvaško uradno povprašali za informacije, povezane s tem. Med drugim so hrvaško stran povprašali, zakaj je niso obvestili, da imajo prepoved uvoza v EU. V Sloveniji namreč velja zakonodaja, po kateri Slovenija dovoli uvoz iz objektov, ki so registrirani za izvoz v EU.
Sicer pa je hrvaško kmetijsko ministrstvo danes objavilo, da je od slovenskega ministrstva dobilo uradno obvestilo o pojavu kloramfenikola v slovenskem mleku. V sporočilu je slovensko ministrstvo zapisalo, da je mleko iz Slovenije neoporečno, neškodljivo za zdravje in da zato ni vzrokov za umik slovenskega mleka in mlečnih izdelkov s prodajnih polic. Slovensko kmetijsko ministrstvo je hrvaško obvestilo, da je slovenska živina pod rednim preventivnim zdravstvenim nadzorom in poudarilo, da so analize že predelanega mleka, namenjenega za potrošnjo, gre za alpsko mleko, pokazale, da je to neoporečno.
Kmetje zavračajo očitke
Kmetje očitke, da so v mleko sami vnesli antibiotik, že od samega začetka afere, zavračajo. "Sindikat kmetov zavrača ta sum, da naj bi kmetje fizično zlivali kapljice v bazen. Potrebno bo analizirati vse tiste vzporedne dejavnike, kot je krma in različna zdravila," pojasnjuje Marjan Gorenc, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Možnosti, da bi se antibiotik pojavil v krmi živali, veterinarji nasprotujejo. Krma ne bi smela biti vzrok, saj se v vampu krav molznic razgradi in se ne vsrka v kri, govedo torej večino krme prebavi. Antibiotik bi se izločil skozi urin, doslej opravljene analize vzorcev urina pa so bile negativne.
Kmetje možni vzrok vidijo tudi v čistilnih sredstvih, s katerimi čistijo mlekovode in opremo, ki je v kontaktu z mlekom. "To je tudi zelo malo verjetno, predvsem zato, ker so čistila, ki se uporabljajo v ta namen, predpisana in dovoljena ter nobeno ne vsebuje antibiotika, še najmanj kloramfenikol. Antibiotik namreč zaustavlja rast in razmnoževanje celic, celic pa ne ubije, torej ne deluje kot dezinficiens," pojasnjuje Stane Košorok, predsednik strokovne komisije VURS-a.
Tudi različica, da se je antibiotik morda v mleku pojavil z zdravili, s katerimi kmetje zdravijo bolne živali, je po mnenju veterinarjev malo verjetna. V Sloveniji se kloramfenikol uporablja v humani medicini, za zdravljenje hudih infekcij. V veterini je uporaba prepovedana že deset let, predvsem za živali, namenjene za proizvodnjo hrane, to je mesa in mleka.
Makedonija potrdila neoporečnost mleka
Rezultati analiz makedonskega veterinarskega inštituta so pokazali, da slovenski mlečni in mesni izdelki ne vsebujejo kloramfenikola ali kakšnih drugih škodljivih snovi. S tem bo prekinjena začasna prepoved uvoza slovenskih mlečnih in mesnih izdelkov, še naprej pa bodo Makedonci izvajali poostren nadzor nad uvoženimi izdelki.
Parlamentarni odbor o zapletih z mlekom
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na današnji seji po seznanitvi s problematiko odkritja prepovedanega antibiotika v slovenskem mleku vladi predlagal, da v postopek ugotavljanja načina vnosa antibiotika v mleko vključi vse pristojne institucije v Sloveniji, vključno s kriminalistično službo.
Po seji je Kovač za novinarje pojasnil, da bi morebitna uporaba zdravil z vsebnostjo kloramfenikola za lokalno zdravljenje živali, denimo t.i. dermospreja - obarvanega spreja za zdravljene vimen -, pomenila, da kmet v tem primeru mleka ne sme oddajati. Pri ugotavljanju vzroka za pojav kloramfenikola pa Kovač ne izključuje ničesar.
Dermo spray N ni izvor kloramfenikola
Iz ljubljanske farmacevtske družbe Lek so že sporočili, da je kloramfenikol aktivna substanca v njihovem registriranem preparatu Dermo spray N. Vendar pa se lahko ta uporablja samo za zdravljenje ran pri živalih, ki niso namenjene prehrani ljudi, kot so psi in mačke, nikakor pa ne za zdravljenje mlečnih krav. Dermo spray N je raztopina intenzivno vijolične barve, ki vsebuje tudi sestavino, ki na površini kože naredi varovalno plast v obliki vijoličnega mikrofilma in kot taka res ni primerna za vmešavanje v mleko. V Leku tako ne dopuščajo možnosti, da bi se kloramfenikol v mleku pojavil ob uporabi zdravila Dermo spray N.
