Izumrtje ene živalske vrste lahko prekine življenje drugih živali

Na Zemlji poznamo okrog 1,7 milijona živalskih vrst, vseh pa naj bi bilo veliko več kot 12 milijonov. Med seboj so enakovredne, povezane, za svoj obstoj potrebujejo osnovne življenjske pogoje – neonesnažen prostor, hrano in vodo. Specialisti med živalskimi vrstami pa imajo več zahtev, saj uspevajo le v posebnih, a za njihov obstoj nujno potrebnih pogojih. "Prav slednjih smo v procesu intenzivnega ’razvoja’ izgubili največ. Človek živali najbolj ogroža s svojimi posegi, vnosom tujerodnih vrst, onesnaževanjem in pretirano rabo naravnih virov," so glavni problem izumiranja določenih živalskih vrst izpostavili na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN).

V Sloveniji imamo sicer okrog 550 endemitov – živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju naše države. Čeprav Slovenija velja za bogato biodiverzitetno deželo, je tudi pri nas mnogo živalskih vrst ogroženih. Poročilo o direktivi o habitatih, ki ga je maja letos pripravil ZRSVN, navaja, da je v Sloveniji najbolj zaskrbljujoče stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev. Sledijo jim hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji.

V Evropi vse manj žuželk

Biolog z ZRSVN Primož Glogovčan navaja podatke študij iz zadnjih let, ki kažejo, da upada številčnost žuželk v Evropi, torej tudi v Sloveniji, ki so posledica številnih dejavnikov v zadnjih desetletjih, predvsem urbanizacije in kmetijstva: "Urbanizacija – predvsem širjenje in gradnja mest, cest, tovarn in industrijskih con – je zasedla prostor življenjskih okolij številnih vrst. V veliki meri so se zasipavala in izsuševala mokrišča. V zadnjih 20 letih pa imata močan vpliv na žuželke intenziviranje kmetijstva, predvsem s preoravanjem travnikov v njive, na primer pridelovanje koruze in sprememba prehranjevanja goveda – seno zamenjuje koruzna silaža, in intenzifikacija samih travnikov: pogosta, večkratna košnja, baliranje mokre trave, gnojenje, izsuševanje mokrotnih travnikov, paša …"

Problem so tudi uporaba pesticidov za škropljenje na njivah in druge kemikalije, ki jih kmetijstvo in industrija spuščata v okolje. Negativne vplive dodajajo podnebne spremembe, katerih učinkov strokovnjaki ne znajo povsem vrednotiti. "Opažamo pa, da se na primer gozdna meja v višjih legah, kjer so nekoč zaradi ekstremnih razmer vztrajali le visokogorski travniki, viša, torej se odvija nekakšen proces zaraščanja. Zaraščanje je na drugi strani posledica opuščanja tradicionalne paše z drobnico in govedom, ki je ob tem, kljub neprestanemu poseganju človeka v naravo, tudi eden glavnih razlogov za izginjanje pestrosti življenjskih okolij ter s tem organizmov, na primer metuljev," je pojasnil Glogovčan.

Študija nemških in švicarskih raziskovalcev iz leta 2017, ki je bila narejena na zavarovanih območjih parkov v Nemčiji, kaže, da se je v zadnjih 27 letih biomasa žuželk zmanjšala za kar 75 odstotkov, kar je razlog za alarm, je prepričan Glogovčan: "Raziskovalci v tej študiji opozarjajo na izginjanje pojava umazanih vetrobranskih stekel avtomobilov, kot smo ga poznali še pred nekaj desetletji. Na evropski ravni poteka spremljanje številčnosti populacij dnevnih metuljev (število osebkov vseh vrst). Podatki kažejo od 30- do 50-odstotni upad njihove številčnosti v zadnjih 25 letih."

Nekaterim vrstam metuljev v Sloveniji grozi izumrtje

Tudi v Sloveniji spremljamo stanje številčnosti populacij metuljev, vendar so podatki preskopi, da bi se dalo zaznati kakršnekoli trende, meni Glogovčan. Problem pridobivanja podatkov na tej ravni pri nas je, da potekajo povsem na prostovoljni bazi. "Državni monitoringi izbranih ciljnih vrst metuljev pa kažejo zaskrbljujoče stanje nekaterih vrst: barjanski okarček, strašničin in temni mravljiščar, gorski apolon. Pri nekaterih od teh vrst je stanje kritično ali se temu približuje, kar pomeni, da jih v naslednjih desetih do dvajsetih letih – če se bodo trendi nadaljevali – ne bomo več imeli," je opozoril.

Zakaj so metulji pomembni?

So eni glavnih opraševalcev poleg čebel in čmrljev in so hrana dvoživkam, drugim členonožcem, plazilcem, ptičem, netopirjem … "Ker je razvoj metuljev nujno povezan s prisotnostjo rastlin – samice odlagajo jajčeca na določene vrste ali skupine vrst rastlin, gosenica vsake vrste metulja pa se prehranjuje s točno določeno skupino rastlin ali pa zgolj z eno vrsto – so najpomembnejši pokazatelji stanja ohranjenosti naravnega okolja," je pojasnil biolog Glogovčan.

Lep primer, ki ga izpostavlja ZRSVN, sta metulja strašničin in temni mravljiščar, katerih življenje je odvisno od rastline zdravilna strašnica in mravelj rdečk. V cvetne glavice strašnice namreč samice odlagajo jajčeca, iz katerih se izleže gosenica. Ko ta pade na tla, s posebnimi izločki privablja mravlje, da jo odnesejo v mravljišče. Tu gosenica izkorišča njihovo gostoljubnost in se prehranjuje z njihovim zarodom. Po desetih mesecih se zabubi in preobrazi v odraslega metulja. Šele takrat mravlje spoznajo zaroto, zato mora mlad metulj čim prej poleteti iz mravljišča

Zato je ključno, da kmetje od začetka julija do konca avgusta, ko metulji odlagajo jajčeca na cvetove zdravilne strašnice, ne kosijo, saj bi to pomenilo izgubo celoletne generacije metuljev na travniku. "Po eni strani mravljiščarje ogroža zaraščanje zaradi opuščanja kmetijske rabe, po drugi strani pa resno grožnjo predstavlja intenzivno gospodarjenje s travniki: izsuševanje, prezgodnja košnja, neustrezno gnojenje," opozarja ZRSVN.

Kako ukrepati?

Način, da v prihodnje preprečimo nadaljnje upadanje številčnosti metuljev in njihovih življenjskih prostorov, je predvsem v uravnoteženem in sonaravnem kmetijstvu, ki ima trenutno največji vpliv na preostanek življenjskih prostorov metuljev: zmanjšanje intenzifikacije travnikov in na drugi strani preprečevanje njihovega zaraščanja, svetuje biolog Glogovčan. "Kljub številnim naporom evropske kmetijske politike bi bilo treba iskati rešitve tudi na sistemski ravni, ki jih deloma predstavljajo kmetijske subvencije, del teh pa kmetijsko okoljska in podnebna plačila. Zagotovo bi bilo treba zmanjšati vpliv na naravne vire na splošno, kar pomeni bolj razumno proizvodnjo in porabo vsakega od nas. Tu pa se srečamo s problemom večje potrošnje: čim več za čim manj denarja, večje gospodarske rasti in blagostanja, po čemer hrepeni vsak, zlasti človek v zahodnem razvitem svetu, zmeraj bolj pa tudi drugod," je prepričan.

Kaj pomeni, če z zemeljske oble izgine določena vrsta živali?

V naravi vrste nenehno nastajajo in tudi izginjajo. Takrat govorimo o naravnem, evolucijskem procesu. Danes pa se dogaja, da vrste izginjajo predvsem zaradi človekove dejavnosti, kar je zaskrbljujoč problem. Prav vrstna pestrost namreč kaže na stopnjo ohranjenosti ekosistemov, je izpostavila Mateja Kocjan z ZRSVN. "Ob tem se pojavljajo še invazivne tujerodne vrste in naši ekosistemi se iz vrstno bogatih spreminjajo v osiromašene. Tak primer so denimo travišča, kjer je raba intenzivna in uspeva le malo živalskih vrst; vsi poznamo travnike, kjer raste le še regrat. Na drugi strani pa so ekstenzivni travniki, s številnimi zelmi, ki so hkrati tudi prostor za mnoge živalske vrste. Te pa so med seboj povezane v prehranjevalne verige in odsotnost ene vrste bi to verigo podrla," je še poudarila Kocjanova.