Delodajalci so morali do začetka julija izplačati regres, kar bodo od ponedeljka poostreno preverjali inšpektorji. "Mi točno vemo, kakšen regres je delodajalec dolžan izplačati delavcem, delodajalec je potem dolžan nam predložiti obračun, dokazila, bančne izpiske," pojasnjuje glavni inšpektor Jadranko Grlić.
Če tega ni storil, mu grozi globa vse od 3000 pa do 20.000 evrov. "Odvisno je tudi od števila zaposlenih delavcev, če je več kršitev, več zaposlenih delavcev, potem so globe tudi v razponu do 20 tisoč evrov," dodaja Grlić.
Zgolj v zadnjih treh letih so inšpektorji našli več kot 9500 delodajalcev, ki regresa niso izplačali. Lani na primer skoraj 4000, nekoliko manj v koronskem letu 2020, in sicer 2600, še leto prej pa dobrih 3000. Že samo letos do konca junija čez 1000 kršitev, ki pa se nanašajo še na izplačila za lani.
Tudi delavci lahko sami podajo prijavo na inšpektorat, če ne dobijo regresa. Ta mora sicer znašati vsaj toliko kot minimalna plača, torej 1074 evrov. "Večja podjetja, resni delodajalci, sploh ne razmišljajo o tem in redno izplačujejo regres, ki je višji kot minimalna plača. Nekateri, ki imajo zaposleno manjše število delavcev, mogoče mislijo, da jih delavec ne bo tožil na delovno sodišče in zato mogoče ne izplačajo regresa," ocenjuje Grlić in dodaja, da inšpektor lahko le kaznuje delodajalca, ne more pa mu odrediti plačila regresa. Na potezi so nato zaposleni, ki morajo podati tožbo na delovno sodišče.
"Delodajalca ne morete kaznovati dvakrat za isti prekršek, ampak lahko se mu zgodi, da če ima 20 delavcev in vsi podajo tožbo in če je to za nekaj let nazaj z zamudnimi obrestmi, bo dobil kazen in bo spet moral izplačati regres," pojasnjuje inšpektor.
Regres lahko sicer dobite tudi v več delih, a skrajni rok je vsekakor 1. julij.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.