Izteka se čas za odločitev o 'certifikatskih' delnicah

Za prenos premoženja v hrambo sodišča se mora izvršiti postopek, saj podlaga zanj ni že potek roka, temveč pravnomočni sklep sodišča, so pojasnili v KDD. "Zato ne pričakujemo, da bi do dejanskih prenosov prišlo že v prvih tednih januarja. Tako bodo imetniki v tem času še lahko poskrbeli za ureditev položaja glede svojih vrednostnih papirjev," so povedali v KDD.

A v KDD opozarjajo, da izvrševanje sodnega postopka po drugi strani pomeni, da bo v njegovem okviru odločeno tudi o povračilu stroškov. Zakon glede tega namreč med drugim določa, da mora udeleženec postopka ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, so dodali.

Kot so danes pojasnili na ministrstvu za finance, bodo s prenosom na pomožne račune, dokler vrednostni papirji ne bodo dejansko položeni pri sodišču, fizične osebe imele možnost, da tudi po poteku roka odprejo trgovalni račun in brez stroškov, vezanih na postopek s sodnim depozitom oz. prevzemanjem vrednostnih papirjev iz sodnega depozita, ohranijo svoje vrednostne papirje.

Kaj lahko storijo fizične osebe?

V tem trenutku dinamike prenosov še ni moč opredeliti. A trenutno kaže, da bo KDD v sodni depozit najprej prenesla vrednostne papirje pravnih oseb, za katere je rok za prenos potekel konec septembra, nato pa bo sledi prenos vrednostnih papirjev fizičnih oseb, in sicer ob upoštevanju načela neoviranja tekočih procesov, usmerjenih v uskladitev z zakonskimi zahtevami.

Zakonska podlaga za ukinitev registrskih računov je začela veljati lansko jesen in z novim letom ukinja registrske račune, na katerih ljudje hranijo premoženje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za pravne osebe je KDD registrske račune že ukinila, kot omenjeno, konec letošnjega septembra.

Fizične osebe imajo možnost, da premoženje prenesejo na trgovalne račune pri članicah KDD, da se premoženju odpovedo, v primeru, da ne bodo storile ničesar, pa bo KDD njihov račun prenesla na t.i. sodni depozit.

Slednje se bo brezplačno izvršilo le, če vrednost na računu ne presega 100 evrov, če noben papir ni uvrščen na borzo in če imetnik od januarja 2014 ni prejel nobenih dividend. Premoženje bo na njem pet let. V tem času ga bo lahko imetnik proti plačilu stroškov dviga znova prevzel. Če tega ne bo storil, bo to prešlo v roke državi.

Ker z registrskimi računi ni bilo stroškov, za trgovalni računi pa banke oz. borznoposredniške hiše, ki so članice KDD, zaračunavajo stroške odprtja, vodenja ipd., je DZ omejil višino vseh stroškov računa v odvisnosti od vrednosti premoženja na njem. Nekatere članice KDD so medtem ugotovile, da jim to v nekaterih primerih ne pokrije niti osnovnih stroškov vodenja računa, zato so se obrnile na ustavno sodišče.

Večina se je odločila odpreti trgovalni račun

Ob začetku procesa zapiranja se je ocenjevalo, da je posameznikov, ki imajo registrske račune, približno 260.000. Kot so navedli v KDD, jih je bilo to sredo odprtih še 154.641. Večina, ki je zaprla račune, se je odločila odpreti trgovalni račun, pri čemer pa ni podatka, koliko ljudi je premoženje obdržalo in koliko ga je takoj prodalo.

Možnost, da se premoženju odpove, je po podatkih KDD izbralo 14.762 imetnikov. Kot se je ocenjevalo na začetku, je bilo od približno 260.000 računov takšnih, na katerih je bilo premoženje v skupni vrednosti med ena in 50 evrov, približno 82.000.

Po ocenah KDD bo pri njej konec leta odprtih še 135.000 registrskih računov. "V številkah to pomeni, da bo ostala slaba polovica računov, vrednostno pa se bo na njih vodilo manj kot štiri odstotke nematerializiranih vrednostnih papirjev glede na vrednosti z začetka leta 2016, ob upoštevanju le fizičnih oseb pa manj kot tretjina vrednosti," so zapisali na ministrstvu.