Spletne prevare: 400-odstotni porast izsiljevanja z intimnimi posnetki

Izteka se oktober, z njim pa se zaključuje evropski mesec kibernetske varnosti. Gre za vseevropsko kampanjo, ki v ospredje postavlja osnove kibernetske higiene. V Sloveniji so tudi letos v sklopu programa ozaveščanja spletne uporabnike ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe, ki jih enostavno morajo poznati. Eden temeljnih ukrepov je preudarno sklepanje prijateljstev in komuniciranje na družbenih omrežjih, saj lažni profili goljufom omogočajo odlično krinko.

400-odstotni porast izsiljevanja z intimnimi posnetki, žrtve so mladi moški

Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT izpostavljajo, da se je v enem letu, med 2017 in 2018, število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 odstotkov, hkrati pa tudi v letošnjem letu ni opaznega upada števila žrtev. Izsiljevanje z intimnimi posnetki ali "sextortion" je oblika spletne goljufije, ki se je v Sloveniji prvič pojavila sredi 2015, v zadnjem letu pa je opazen izrazit porast.

Prvi kontakt goljufa z žrtvijo je največkrat vzpostavljen na Facebooku, ko neznanka z izzivalno profilno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in prične pogovor. Žrtev začne prepričevati, da se sleče pred spletno kamero. Ko prejme intimni posnetek ali fotografije, začne izsiljevati, da bo posnetek poslala vsem prijateljem in družini, če ji ne bo nakazala denarja. Tukaj govorimo o zelo velikih vsotah, tudi več tisoč evrov, hkrati pa so žrtve, večinoma so to mladi moški, deležni hudih groženj in psihičnih pritiskov.

V ljubezenski prevari žrtev nakazala kar 62.000 evrov

Druga pogosta oblika čustvene manipulacije so ljubezenske prevare, kjer so žrtve večinoma ženske, finančna oškodovanja pa veliko višja. Statistika odzivnega centra SI-CERT kaže, da je v letu 2019 žrtev ljubezenske prevare v povprečju nakazala 12.377 evrov, lani je povprečno oškodovanje znašalo 9.120 evrov. In ravno pri tej obliki spletne goljufije so na SI-CERT zabeležili najvišje finančne oškodovanje, kjer je žrtev goljufu v posamičnem primeru nakazala kar 62.000 evrov. Kriminalci, praviloma iz afriških držav, žrtve prav tako iščejo na Facebooku in Instagramu, kjer postavijo lažen profil z lepimi slikami. Pošljejo prošnjo za prijateljstvo, pričnejo pogovor in razkrijejo svojo tragično življenjsko zgodbo – so osamljeni marinci, ovdoveli zdravniki z majhnimi otroki, človekoljubni delavci. Ko vzpostavijo zaupen odnos, pričnejo s prošnjami za denar. Ko je denar nakazan, sledijo vedno nove prošnje, dokler žrtev ne ugotovi, da je vse popolna laž.

Nikoli in nikdar ne pošiljajte neznancem denarja in intimnih fotografij

Temeljna ukrepa, ki veljata vedno in povsod na spletu – nikoli ne pristanite na izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki ste ga spoznali na družbenih omrežjih, in nikoli ne igrajte na zaupanje, ko vas neznanci prosijo za nakazilo denarja. V obeh primerih gre najverjetneje za spletne goljufe, ki so zelo prepričljivi in vztrajni, še poudarjajo na SI-CERT.