Izredni nadzor je potrdil hude kršitve policistov na protestih

Sporna je bila uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje kršili javnega reda in celo proti vidno bolnemu posamezniku, prav tako prisilna sredstva zoper invalida. Ugotovili so še neprimerno komunikacijo policistov, prirejanje vsebine dokumenta o uporabi prisilnih sredstev in še bi lahko naštevali. Poročilo ima namreč kar 161 strani. Včeraj so ga že poslali tudi na tožilstvo, saj obstajajo sumi kaznivih dejanj za uslužbence Policije.

Na Ministrstvu za notranje zadeve so končali izredni nadzor nad delom Policije pri varovanju protestov v minulih dveh letih, ki ga je takoj po nastopu mandata odredila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre za najzahtevnejši in najbolj obsežen nadzor, ki ga je kdaj koli opravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN), pravi vršilec dolžnosti generalnega direktorja Slavko Koroš. Zato je tudi trajal toliko časa. 

Ugotovljene so bile tako sistemske kot tudi posamezne nepravilnosti, ki terjajo resno analizo in takojšnje ukrepe, ki bodo preprečili, da do takšnih anomalij ne bo več prihajalo, pravi naš sogovornik. Na potezi je zdaj vodstvo Policije, ki bo moralo odgovornost za početje iskati pri konkretnih uslužbencih, v poročilu namreč zaposleni niso izpostavljeni z imeni in priimki. Prav tako pa tudi tožilstvo, če bo prepoznalo znake kaznivih dejanj pri ravnanju policistov in njihovih nadrejenih.

Prvega moža Direktorata za policijo in druge varnostne naloge vprašam, kaj si on osebno misli o ravnanju policistov na protestih, saj je bil do prihoda na ministrstvo kar 37 let zaposlen v Policiji. "V tistih trenutkih, ko sem gledal, kako so policisti zaplinjali Ljubljano in prekomerno uporabljali silo zoper ljudi, me je bilo prvič v življenju sram, da sem policist. Prvič in upam, da zadnjič. Zame najbolj zaskrbljujoča je bila vsekakor nesorazmerna uporaba prisilnih sredstev, predvsem plinskih, uporaba vodnega curka s primesjo plina, ki niti ni predpisana v zakonu. In seveda uporaba prisilnih sredstev proti posameznikom, celo invalidu. In tudi ugotovitve strokovnega nadzora so me zelo negativno presenetile. Vem in verjamem, da ravnanje Policije, kot je bilo v zadnjih dveh letih, predvsem na protestih, uporaba prekomerne in nesorazmerne sile proti ljudem, ni lastna slovenski Policiji in slovenskim policistom."

"Nikoli nismo tako ravnali in prizadevali si bomo, da nikoli več ne bomo. In za tista dejanja lahko rečem le – oprostite, ni bilo prav. To seveda izrekam državljanom v svojem imenu," pravi naš sogovornik Koroš in dodaja, da je sicer izjemno ponosen na policiste in kriminaliste, ki delajo zakonito in strokovno, takšna je po njegovi oceni velika večina uslužbencev Policije. Za vse vodje, ki pa se niso sposobni upreti političnim ali drugim pritiskom, se ne znajo ali ne želijo, takšnim pa ni mesta v njihovih vrstah, pravi.

V izrednem nadzoru so zbrali in pregledali obsežno dokumentacijo, jo analizirali ter primerjali z govornimi in slikovnimi posnetki, ki so jih imeli na voljo. Opravili so tudi 38 razgovorov s policisti in drugimi vpletenimi ter ugotavljali, ali je Policija na protestih ravnala zakonito, strokovno in sorazmerno. Poleg sistemskih nepravilnosti in pomanjkljivosti so v poročilu navedene še posamezne kršitve, kot so neupravičena privedba oseb, neupravičena odstranitev mirnih protestnikov, neupravičeno podaljševanje časa privedb oseb, sporno naj bi bilo tudi, da so bili v operativne štabe imenovani policisti, ki niso bili usposobljeni za delo v štabih.

Poročilo navaja tudi obiske najvišjih predstavnikov oblasti v operativnih štabih Policije, ki da so pomenili posebno obremenitev, zato bodo v bodoče poskrbeli, da bodo policisti naloge in odločitve izvajali zakonito, strokovno in neodvisno.

Policisti so izstreljevali plinske naboje tudi na mirno množico

"Kršitve Policije v času protestov ocenjujem kot hude, kar izhaja tudi iz ugotovitev iz pritožbenih postopkov in izvedenega nadzora. Težko je reči, da je bil v večini protestov in primerov huje kršen javni red in da je le-ta zahteval tako hudo ukrepanje Policije. Ukrepanje Policije je bilo nesorazmerno ugotovljenim kršitvam, v nekaterih primerih do kršitve sploh ni prišlo in so bili posamezniki deležni hudih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine s tem, da so zoper njih uporabili telesno silo, sredstva za vklepanje in vezanje ter da so jim odvzeli prostost in uporabili druga pooblastila ali prisilna sredstva. Policisti so izstreljevali plinske naboje tudi na mirno množico oziroma na kraje, kjer sploh ni bilo kršitve javnega reda, vodni curek s primesjo plina so uporabili tudi proti posameznikom, celo proti vidno bolni osebi – invalidu na berglah. Kaj je bil razlog za takšno ravnanje, ni znano, lahko le rečem, da so bile sprejete določene odločitve vodstva, ki ne bi smele biti," pojasnjuje naš sogovornik.

Tudi v štirih pritožbah, ki so jih dali državljani, je bilo namreč ugotovljeno, da so policisti pri posredovanju na protestih v več primerih nesorazmerno in neupravičeno uporabili policijska pooblastila, s čimer so globoko posegli v človekove pravice. Izkazalo se je, da policist v enem primeru ni imel pravne podlage za ugotavljanje identitete osebe, spet drugič so državljanu odvzeli prostost in zoper njega uporabili silo, čeprav ni bil ogrožen javni red.

Beremo lahko tudi, da so v enem primeru policisti neupravičeno uporabili prisilna (plinska) sredstva zoper pritožnico. Policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso spoštovali načela sorazmernosti, uporaba pa je bila celo nestrokovna. Tudi o tem ravnanju bo odločalo Specializirano državno tožilstvo, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili.

"Kljub zahtevnosti varovanja protestov sem mnenja, da je Policija v določenih primerih 'pozabila' zakaj je prisotna na javnih shodih oziroma protestih. Jasno je, da je bila prisotna z namenom varovanja shodov, pa vendar v določenih primerih je posameznik dobil občutek, da temu ni tako in da Policija ne podpira mirnih shodov ter, da jih želi na vsak način omejiti oziroma razgnati, kljub temu, da po večini ni bilo množične in hujše kršitve javnega reda. Zakaj je Policija tako ravnala, kot je, vedo posamezni policisti, ki so bili takrat v vodstvu Policije in ki so sprejemali določene odločitve, ki so bile večkrat tudi napačne," pravi Koroš.

Prepričan je, da takšno ravnanje ni značilno za slovensko Policijo in slovenske policiste. "Vedno smo bili v službi ljudi in z ljudmi in tako mora biti tudi v prihodnje. Zagotoviti moramo pogoje in okvire, da se takšno ravnanje ne ponovi nikoli več. Zato pa je potrebna temeljita samorefleksija, da si jasno povemo, kaj je bilo dobro in kaj ni bilo dobro in verjamem, da smo tega vsi skupaj še kako sposobni."

Iz poročila o nadzoru vsekakor izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj. Ker pa direktorat ministrstva nima preiskovalnih pristojnosti, so poročilo odstopili tožilstvu. Policiji pa je nadzorna skupina predlagala, da preuči primere, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti ter sproži ukrepe za ugotavljanje odgovornosti posameznikov ter izpelje ustrezne delovnopravne postopke, kjer bo to potrebno. Ministrica pa bo Policiji posredovala še usmeritve za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. V zaključku poročila pa je že navedenih več kot deset konkretnih predlogov, da se začnejo postopki za spremembo zakonodaje, priprava internih aktov, ukrepov, usposabljanja za varovanje javnih shodov in podobno.

Letos že šest nadzorov ministrstva nad delom Policije

Uslužbenci DPDVN so od začetka mandata ministrice Bobnarjeve opravili že pet nadzorov nad delom Policije, šesti še poteka. Nekateri so se začeli še v času prejšnjega ministra. Vsi so bili redni nadzori, samo glede protestov je bil izredni nadzor, prvi v tako velikem obsegu, odkar deluje direktorat. Poleg tega so imeli še štiri posredne nadzore nad zakonitostjo in strokovnostjo dela Policije. Notranje ministrstvo pa sodeluje tudi v številnih drugih projektih in pri pripravljanju nove zakonodaje. Med drugim je v pripravi tudi osnutek zakona, ki predvideva nov način imenovanja in razrešitve generalnega direktorja Policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, z namenom večje zaščite pred političnimi vplivi, pravi naš sogovornik, ki je pod prejšnjo oblastjo tudi sam občutil, kaj pomeni, če se te želi znebiti politika.

"Tudi sam sem bil zadnji dve leti odstranjen iz procesov odločanja v Policiji in popolnoma izoliran, tudi od vseh uradnih informacij, zaradi mojega jasnega NE politiki pred vmešavanjem v delo Policije in zagovarjanja strokovnega in zakonitega dela kriminalistične policije, predvsem Nacionalnega preiskovalnega urada."

V skoraj štirih desetletjih je Slavko Koroš v Policiji zasedal številne položaje in funkcije, nazadnje je bil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP), na tem mestu pa moteč za novo oblast, novo vodstvo Policije. Bil je tudi predsednik Društva kriminalistov Slovenije in ker je javno kritiziral politične pritiske na Nacionalni preiskovalni urad in politične ideje nekdanjega notranjega ministra, so ga takoj naslednji dan po izjavi, ki jo je dal za našo televizijo, razrešili s funkcije pomočnika direktorja UKP.

V začetku junija letos je prevzel delovno mesto prvega moža DPDVN na notranjem ministrstvu, vendar pa je zdaj spet doživel razočaranje nad politiko. Notranja ministrica ga je predlagala za direktorja s polnim mandatom, vendar tudi njega, tako kot prvega moža slovenske Policije Boštjana Lindava, vlada ni imenovala.

Zato na koncu ne morem mimo tega, da ga ne bi vprašala, kako komentira to odločitev. "Lahko odkrito povem, da sem razočaran, zelo razočaran. Pa ne zgolj zaradi neimenovanja, nikoli se nisem oklepal nekih stolčkov, imam tudi še kaj drugega za postoriti v svojem življenju. Predvsem se mi postavlja, po eni strani zelo enostavno, po drugi pa zelo zapleteno vprašanje – zakaj? Kaj moraš pri delu še pokazati in kako se še dokazati? Ali je morebiti treba še kaj več? Tudi mnenje in ocena posebne natečajne komisije, na kateri sem se predstavil, kot tudi vizijo razvoja Direktorata ter širše v okviru MNZ ter v razmerju do nadzora, usmerjanja in pomoči Policiji, je več kot odlična in na katero sem res lahko ponosen. Kar so jasno izpričali tudi določeni člani komisije. Ne vem, morda bom odgovor dobil kmalu."