Izredne seje o Vajglovih izjavah ne bo

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar ne bo sklical izredne seje o izjavah poslanca Zaresa Iva Vajgla, ki jih je o izbrisanih izrekel v Beogradu. Tako se je odločil kljub temu, da  je zahtevo SDS in SNS podprlo zadostno število poslancev, saj državni zbor nima pristojnosti, da se formalno opredeli do izjav posameznih poslancev ali da v zvezi z njimi sprejema kakršne koli sankcije.

Gantar je poudaril, da poslanci po ustavi niso vezani na kakršna koli navodila, okvir njihovega ravnanja pa določajo samo ustava in zakoni. Poslanec je pri predstavljanju stališč in sprejemanju odločitev v skladu z ustavo svoboden, zato državni zbor ne more biti pristojen za ocenjevanje njegovih stališč ali izrekanje nekih formalnih ocen, je poudaril Gantar. To bi bilo po njegovih besedah globoko v nasprotju z ustavnim redom ter svobodo govora in izražanja.  

V SDS so se na Gantarjevo odločitev že odzvali. Koalicijo so obtožili, da se na vse možne načine otepa sklicati sejo oziroma izogiba razpravi o izbrisanih. "Ta izjava je v slovenski javnosti sprožila veliko ogorčenja, saj naj bi tisti, ki so najbolj nasprotovali samostojni Sloveniji ali pa so prezirali njen tedanji pravni red, sedaj dobili zaradi tega še posebne nagrade v obliki visokih denarnih odškodnin," so zapisali v poslanski skupini.

Spomnimo. Vajgl je med decembrskim obiskom v Beogradu napovedal začetek izplačevanja odškodnin izbrisanim. V SDS so ocenili, da je bilo ravnanje predsednika odbora za zunanjo politiko, ki je "prvič dal nedvoumno napoved o izplačilu odškodnin tako imenovanim izbrisanim prav v Beogradu, v glavnem mestu države, ki je napadla samostojno državo Slovenijo", neprimerno ter da za to ni imel pooblastila, zato so zahtevali sklic izredne seje. 

Vlada podprla Kresalovo

Zaradi izdajanja odločb izbrisanim je SDS tudi zahtevala interpelacijo zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Vlada je njen odgovor nanjo podprla.

Z izbrisom so državljani bivših republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji urejeno dovoljenje za bivanje in niso zaprosili za slovensko državljanstvo ali pa jim je bila izdana negativna odločba, brez zakonske podlage ali kakršne koli odločbe izgubili stalno prebivališče in postali tujci, ki na ozemlju Slovenije bivajo ilegalno, meni ministrica. Najbolj neverjetna in nesmiselna pa se ji zdi obtožba, da so novi podatki o številu izbrisanih politični projekt stranke LDS, ki želi povečati svojo volilno bazo. Z vrnitvijo odvzetega statusa namreč nihče ne dobi volilne pravice, saj je ta vezana na državljanstvo in ne na stalno prebivališče, opozarja.

Očitek o ogrožanju sistema javnih financ zaradi "lahkomiselnega ravnanja in sprenevedanja" v zvezi z odškodninami za izbrisane je ministrica zavrnila s pojasnilom, da je bilo do sedaj vloženih le 30 tožbenih zahtevkov, čeprav je bilo že leta 2004 izdanih 4000 dopolnilnih odločb. Kresalova prav tako zavrača očitek, da njeno ministrstvo dopolnilne odločbe izdaja brez zakonske podlage, pa tudi tistega, da ignorira na referendumu izraženo voljo ljudstva. Predlog ustavnega zakona, ki ga je v proceduro vložila SDS, pa se ji zdi poskus izigravanja odločb ustavnega sodišča.

Kot je še zapisala v odgovoru, je zgodba o izbrisu nekaj deset tisoč državljanov nekdanjih republik SFRJ iz registra stalnega prebivalstva zgodba sedemnajstletnih poskusov manipulacije, ugibanj in kolektivnega zanikanja.