V Gazi je v nedeljo po več kot 15 mesecih vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas začela veljati prekinitev ognja z izpustitvijo prvih treh izraelskih talk in 90 palestinskih zapornikov. Potem ko je bila zaradi vojne na območju Gaze razseljena velika večina od 2,4-milijonskega prebivalstva, so se ob prekinitvi ognja tisoči Palestincev začeli vračati na svoje domove, ki so bili večinoma uničeni v več kot 15-mesečnih spopadih med izraelskimi silami in Hamasom.
Po ocenah civilne zaščite v Gazi pa je pod ruševinami uničenih zgradb še vedno pokopanih več kot 10.000 trupel, ki jih je še treba najti. "Iščemo 10.000 mučenikov, katerih trupla ostajajo pod ruševinami," je danes dejal tiskovni predstavnik palestinske civilne zaščite Mahmud Basal. Dodal je, da je najmanj 2840 trupel zgorelo in o njih sploh ni sledi, poroča BBC, ki povzema najnovejše podatke palestinskih oblasti.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Ekipe civilne zaščite v Gazi so na območjih, ki so bila tarča izraelskih napadov, našle več kot 38.300 trupel in rešile 97.000 ranjenih ljudi, so še navedli.
Gibanje Hamas pa je danes sporočilo, da se bodo Gaza in njeni prebivalci "ponovno dvignili" in obnovili ozemlje, ki je bilo uničeno v več kot 15 mesecih izraelskega obleganja in bombardiranja.
"Gaza se bo s svojimi velikimi ljudmi in odpornostjo ponovno dvignila, da bi obnovila tisto, kar je okupacija uničila, in nadaljevala neomajno pot, dokler okupacija ne bo premagana," so dejali v izjavi.
V Gazo prihaja pomoč
Po prekinitvi ognja, ki velja že drugi dan, tudi danes v uničeno Gazo prihaja pomoč. Preko prehoda Kerem Šalom, ki je pod izraelskim nadzorom, je v Gazo vstopilo okoli 220 tovornjakov s humanitarno pomočjo, od tega 10 tovornjakov z gorivom, je povedal predstavnik egiptovskega Rdečega polmeseca. Blizu mejnega prehoda Rafa ob meji z Egiptom je po navedbah te organizacije več kot 3000 tovornjakov pripravljenih za prevoz pomoči v Gazo.
Katar je danes sporočil, da bo v prvih desetih dneh prekinitve ognja na območje Gaze dostavljenih 12,5 milijona litrov goriva prek kopenskega koridorja, ki so ga vzpostavili. Kot je pojasnilo zunanje ministrstvo v Dohi, je Katar v Gazo danes poslal 25 tovornjakov z gorivom.
V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja naj bi v okviru prve faze, ki naj bi trajala šest tednov, v Gazo dnevno vstopilo 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo, vključno s 50 tovornjaki goriva.
Prekinitev ognja v vojni med Izraelom in Hamasom, ki je začela veljati v nedeljo, je omogočila dotok humanitarne pomoči na območje Gaze, kjer so potrebe ogromne, opozarjajo pri Združenih narodih. Že kmalu po začetku uveljavitve prekinitve ognja so v nedeljo v Gazo vstopili prvi tovornjaki z nujno potrebno pomočjo. Po besedah vodje urada ZN za humanitarne zadeve (OCHA) Toma Fletcherja je v Gazo vstopilo 630 tovornjakov, od teh jih je 300 šlo na sever enklave, kjer so razmere najslabše.
"Ne moremo izgubljati časa. Po 15 mesecih vojne so humanitarne potrebe ogromne," je dejal Fletcher. Pri tem je opozoril na ogromen logistični izziv, s katerim se soočajo pri dostavi pomoči zaradi kupov ruševin in neeksplodiranih sredstev.
Pri Svetovnem programu za hrano (WFP) pa so dejali, da si na vso moč prizadevajo, da bi hrano dobilo čim več prebivalcev Gaze. "Poskušamo doseči milijon ljudi v najkrajšem možnem času," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal namestnik izvršne direktorice WFP Carl Skau.
Vodja Mednarodnega reševalnega odbora (IRC) David Milliband je danes opozoril, da bi lahko trajalo nekaj časa, preden se bo dotok pomoči v Gazo okrepil. Kot je pri tem še izpostavil, je za trajen odziv na razmere v takem obsegu v Gazi potrebno tudi financiranje.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je pripravljena med prekinitvijo ognja v Gazi okrepiti svojo pomoč v enklavi, a da bo za to potrebovala "sistematičen dostop" po celotnem območju.
Vojna med Izraelom in Hamsom je uničila velik del zdravstvene infrastrukture na območju Gaze. Reševanje "ogromnih zdravstvenih potreb in ponovna vzpostavitev zdravstvenega sistema v Gazi bosta zapletena in zahtevna naloga glede na obseg uničenja", je v nedeljo dejal Tedros Adhanom Ghebreyesus, vodja te specializirane zdravstvene agencije ZN s sedežem v Ženevi.
Izrael izpustil 90 Palestincev, večinoma žensk in mladoletnikov
Izraelske oblasti so izpustitev 90 Palestincev iz zapora Ofer na Zahodnem bregu ter centra za pridržanje v Jeruzalemu potrdile nekaj po 1. uri zjutraj po lokalnem času. Izpuščene so na dveh avtobusih nato prepeljali v mesto Bejtunia, kjer so jih pričakale navdušene množice.
Med njimi je glede na navedbe palestinskega islamističnega gibanja Hamas 69 žensk in 21 mladoletnikov z Zahodnega brega in iz Jeruzalema. Po poročanju agencije Reuters so večino od njih pridržali nedavno in jim še niso sodili.
Pred tem je Hamas v okviru v nedeljo uveljavljenega dogovora o prekinitvi ognja izpustil tri talke, ki jih je zajel med napadom na Izraelom oktobra 2023.
Gre za prvo izmenjavo v okviru prve faze dogovora. Ta naj bi trajala šest tednov, skupno pa naj bi Hamas v njej izpustil skupno 33 od 94 izraelskih talcev, ki so bili do danes zajeti v Gazi. V zameno pa naj bi Izrael izpustil okoli tisoč palestinskih zapornikov. V preostalih dveh fazah naj bi sledila izpustitev preostalih talcev, postopen umik izraelskih sil iz Gaze, pa tudi začetek povojne obnove enklave.
Vojna v Gazi je izbruhnila po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, 251 ljudi pa so kot talce zajeli in odpeljali v Gazo. V izraelski ofenzivi, ki je sledila, je bilo po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi ubitih najmanj 46.913 ljudi, še skoraj 111.000 ljudi pa ranjenih.
Fajon upa na trajno premirje med Hamasom in Izraelom
Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred začetkom rednega četrtletnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov o položaju na Bližnjem vzhodu v pogovoru za STA izrazila upanje, da bo premirje med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom trajno, ob tem pa izrazila olajšanje, da je do njega končno prišlo.
"Prva izmenjava ujetnikov in političnih zapornikov se je zgodila, prihaja tudi znatna humanitarna pomoč – tja, kjer je najbolj potrebna. Slovenija pozdravlja to premirje in se zahvaljuje vsem, ki so bili vpleteni. Upam, da bo to pomenilo trajni mir, ki je za zdaj krhek," je dejala ministrica in napovedala, da bo v kratkem obiskala Libanon in Sirijo.
Omenila je, da je v New York prišla naravnost iz Kijeva in dejala, da so tudi v Ukrajini ljudje utrujeni od vojne. "Želim si, da bi v tem letu prišlo tudi do konca vojne v Ukrajini in miru. Vsaka članica Varnostnega sveta ZN bo imela letos veliko odgovornost," je dejala.
Na vprašanje, ali ima občutek, da bo premirje v Gazi tokrat držalo, je ministrica odgovorila, da sedaj vlada veliko olajšanje. "Ljudje upravičeno slavijo, potrebno pa bo še veliko naporov za vzpostavitev trajne pomoči s hrano, zdravili in strukturami, ki so uničene. Ne upam si napovedati, ali bo to delovalo, je pa velika odgovornost na strani vseh vpletenih. V regijo zremo z velikim upanjem," je dodala.
Na vprašanje o njeni viziji glede prihodnosti Gaze, Palestine in Bližnjega vzhoda je Fajon odgovorila, da je to zagotovo rešitev dveh držav, pri čemer bo Slovenija aktivno sodelovala. Zatrdila je tudi, da je Slovenija s priznanjem Palestine naredila pravi korak in se postavila na pravo stran zgodovine.
"Zagotovo je k premirju veliko pripomoglo to, da je bil velik interes na strani odhajajoče ameriške vlade, kot tudi na strani prihajajoče. Vse, kar je bilo izrečeno v ozadju, je prispevalo k premirju. Veliko pa je negotovosti tudi z novo ameriško vlado v vse bolj multipolarnem svetu, ki je precej nepredvidljiv," je še ocenila ministrica.
"Če bomo imeli na pravilih utemeljen svetovni red in bodo veljala pravila Ustanovne listine ZN, potem bo pot do miru veliko bolj zanesljiva – ne le v Gazi, ampak tudi drugje po svetu," pa je dejala v odgovoru na vprašanje, če so grožnje novega predsednika ZDA Donalda Trumpa prispevale k sklenitvi premirja.
Tajani na obisku v Izraelu in Palestini podprl prekinitev ognja
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je danes obiskal Izrael in Palestino, da bi, kot je dejal, podprl prekinitev ognja med Tel Avivom in palestinskim gibanjem Hamas na območju Gaze. Po pogovorih je na novinarski konferenci v Jeruzalemu tudi dejal, da si Italija želi, da bi Abrahamovi sporazumi znova zaživeli. Gre za sporazume Izraela z arabskimi državami o normalizaciji odnosov, s katerimi so Združeni arabski emirati leta 2020 ob posredovanju tedanjega ameriškega predsednika Trumpa prekinili dolgoletno enotno fronto arabskega sveta proti Izraelu in normalizirali odnose z njim. Kasneje je k temu sporazumu pristopil še Bahrajn, odnose z Izraelom pa sta kasneje normalizirala še Sudan in Maroko.
Tajani, ki je tudi podpredsednik italijanske vlade, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa na novinarski konferenci povedal, da je v pogovorih z visokimi izraelskimi in palestinskimi predstavniki zagotovil trdno zavezo Italije prekinitvi ognja na območju Gaze, ki velja od nedelje, prijateljstvo Rima z Izraelom, pa tudi potrebo po rešitvi vseh obstoječih problemov v Palestini.
Dodal je, da je z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarjem govoril o pomoči prebivalcem Gaze, s palestinskim premierjem Mohamedom Mustafo pa v Ramali o obnovi v vojni uničene palestinske enklave. O tem vprašanju je po lastnih navedbah govoril tudi z jeruzalemskim latinskim patriarhom, italijanskim kardinalom Pierbattisto Pizzaballo. Tajani je Izrael in Palestino obiskal kot prvi visoki tuji predstavnik od začetka veljave prekinite ognja na območju Gaze, ki sta jo po več kot 15 mesecih vojne dosegla Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas.