Izpusti sežigalnic ogrožajo zdravje ljudi, a politika ponuja še več kapacitet za sežig odpadkov

Tradicionalno srečanje, ki poteka v Ljubljani, je združilo različne strokovnjake, ki so vpleteni v aktualno dogajanje v zvezi s sežiganjem odpadkov v Sloveniji: zdravnike, inženirje, predstavnike agencije za okolje, zaposlene v sežigalnicah in okoljske aktiviste.

Odstranjevanje odpadkov vključuje recikliranje, odlaganje in sežiganje. Sežiganje odpadkov v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljeno zaradi pomanjkanja prostora na odlagališčih in hkratne proizvodnje energije ob sežiganju odpadkov. Tveganje za okolje in zdravje se s tem po ugotovitvah strokovnjakov povečuje.

Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je poudaril, da bi morali pri načrtovanju novih sežigalnic odpadkov upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva, na primer povečano obolevnost zaradi že prisotnih onesnaževalcev v okolju. "Pri vrednotenju vpliva toksičnih snovi v izpustih sežigalnic na zdravje ljudi se moramo zavedati, da se njihovi učinki lahko seštevajo ali celo pomnožujejo, zato mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravega okolja lokalnemu prebivalstvu," je pojasnil Brvar, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora srečanja.

Dosedanje študije so pokazale, da je delo v sežigalnici ali življenje v njeni bližini povezano z večjim tveganjem za rakava obolenja, kongenitalne anomalije in večjo umrljivostjo dojenčkov ter povečanim številom splavov, je navedla Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. "Ali imajo najsodobnejše sežigalnice odpadkov dejansko manjše posledice za zdravje, še ni mogoče odgovoriti," je opozorila. Vzrok manjšega tveganja bi namreč po njenih besedah lahko bil prekratek čas, odkar so začele delovati varnejše sežigalnice. Težava je tudi nekonsistentno poročanje o značilnostih tehnologij.

Sara Korošec s kliničnega oddelka za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana je dodala, da so posebne fiziološke spremembe v telesu nosečnice, večja obremenitev celotnega organizma ter prisotnost razvijajočega se zarodka in ploda dodatni dejavniki, ki večajo izpostavljenost delovanju posameznih onesnaževal iz okolja.

Vse bolj postajajo poznani tudi okoljski dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje psihičnih motenj, kar je lahko razlog za samomorilno vedenje. Raziskave ugotavljajo povezanost med onesnaženim zrakom, ki je lahko tudi posledica sežiganja odpadkov, in pojavljanjem psihičnih motenj, je pojasnil Peter Pregelj z Univerzitetne psihiatrična klinike Ljubljana.

V Sloveniji imamo sicer dobro zasnovan sistem ločenega zbiranja odpadkov na viru. Izrazito neučinkovit pa je del, ki odpadke usmerja v ponovno rabo in recikliranje, še posebej to velja za odpadke iz gospodinjstev, je ocenil predsednik Eko kroga Uroš Macerl. "Namesto zagotavljanja učinkovitejših procesov na tem področju nam politika v zadnjih letih intenzivno ponuja dodatne kapacitete za sežig odpadkov v okolju, kjer je nadzor izrazito neučinkovit, netransparentnost industrijskih onesnaževalcev pa visoka," je bil kritičen.

Poleg tega po njegovih besedah sprejemanje odločitev ne poteka interdisciplinarno ter izključuje zdravstveno stroko in civilno družbo: "Mejne emisijske vrednosti so vedno in samo kompromis med tehnološkimi in ekonomskimi zmožnostmi ter nevarnostmi, ki jih določena vrednost predstavlja za zdravje ljudi." Takšni kompromisi pa se vedno izraziteje sklepajo v prid ekonomskim interesom, tudi na področju javnega zdravja na najbolj prikrajšanih območjih Slovenije, je še dodal.