Izpoved najstnika, ki ga je oče alkoholik pretepal: Nikoli več ga nočem videti

"Začelo se je, ko sem bil star tri leta. Oče je pil vedno več. Pretepal me je tako hudo, da sem imel več zlomov," 16-letni fant, predstavnik Alateena, skupnosti najstnikov, ki jih je prizadelo pitje družinskih članov, opisuje osebno izkušnjo.

"Ni bil tak oče, kakršen bi moral biti. Razbil je veliko avtomobilov, bežal pred policisti, ko je zvečer prišel domov, je brez razloga začel tepsti mene in mamo," nadaljuje. Od nasilnega očeta so se najprej za eno leto umaknili k babici in dedku, nato se je mama od njega ločila. "Od takrat ga nisem več videl in ga ne želim nikoli več videti. Še vedno imam v sebi zamero, pustil mi je posledice. Težko se učim, težko zvečer zaspim, misli mi uhajajo ..." Na vprašanje, s kom se je o teh težkih trenutkih takrat pogovarjal, odgovori, da le z mamo, bratom in babico. Šele na Alateenu je spoznal vrstnike s podobnimi zgodbami, ki se jim je lahko odprl.

Vsak sedmi do deseti otrok ima najmanj enega starša alkoholika

Specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček je na novinarski konferenci, ki sta jo na temo Alkohol in mladi: ali vsi res storimo dovolj? pripravili Zdravniška zbornica Slovenije in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, predstavila rezultate o posledicah, ki jih imajo otroci staršev alkoholikov. Anonimno so jo prek spleta izvedli na 2800 otrocih.

Izkazalo se je, da je v Evropi vsak 7. do 10. otrok živi v družini z najmanj enim staršem alkoholikom, a ti otroci so pogosto spregledani in neprepoznani, zato niso deležni pomoči, ki jo potrebujejo. Tretjina teh otrok nosi posledice, kot so nasilje v družini, porušen dom, zanemarjanje, slabšanje uspeha v šoli, duševne bolezni, nagnjenost k nasilju … Dejavniki, ki otroke ščitijo pred tovrstnimi posledicami, so stabilnost vsaj enega od staršev ali odrasle osebe, čustven odnos z njim, vzdrževanje družinskega življenja, možnost otrok, da se umaknejo od motečih elementov in obstoj pomembnega zunanjega podpornega sistema. Otroci staršev alkoholikov se lahko zaupajo zdravnikom, psihologom, psihiatrom, policiji, socialnim delavcem, učiteljem … Predstavila je tudi nekaj primerov dobrih praks na tem področju.

"Za zdravje človek ne potrebuje alkohola"

Slovenci smo po porabi alkohola na vrhu Evropske unije. Vsako leto zaradi zastrupitve z alkoholom umre malo več kot deset ljudi.  Nepotrebnih smrti, ki jih povzroči alkohol v prometu, je preveč.

"Naša kultura alkohol jemlje kot nekaj naravnega, kot vodo. A alkohol ni naravna stvar, z njim se lahko zastrupimo, zaradi njega lahko umremo," je opozoril specialist družinske medicine Marko Kolšek. Naštel je korake od abstinence do alkoholizma in razložil mejo med manj tveganim in tveganim pitjem. Manj tvegano pitje pomeni do 14 enot (npr. deciliter vina, pol steklenice piva) alkohola na teden za moške in do sedem enot alkohola za ženske. Jetra v moškem telesu pol litra vina iz krvi izločajo sedem ur, načina, ki bi to izločanje pospešil, ni. A Kolšek opozarja, da to ni priporočeno pitje in da rek, da je alkohol zdrav za srce, ne drži. Te številke so v mejah sprejemljivega, poudarja. Izpostavil je tudi dejstvo, da imajo navadni vozniki v krvi lahko nekaj alkohola, poklicni vozniki pa ne. ''To je skregano z logiko. Poklicni vozniki imajo za seboj več izkušenj, več kilometrov. Če že, potem bi moralo biti prej obratno. Poslanci nam dovolijo, da vozimo pijani," je dejal.

50 odstotkov staršev ne pride po svoje pijane otroke

Delež opitih mladih v zadnjih letih narašča. Kar 60 odstotkov mladih v starosti 15 let je opitih vsaj enkrat tedensko.

Vodja izmene Policijske postaje Moste Miha Vovko je povedal, da se policisti soočajo z vse preveč primeri, ko starše, ki doma mirno spijo, pokličejo, naj pridejo po svojega pijanega otroka. In kar v 50 odstotkih primerov starši tega sploh ne storijo! Je pa Vovko kot svetlo točko izpostavil, da je letos po svoje otroke na javne zabave prišlo več staršev kot prejšnja leta. Problem uživanja alkohola pri mladih je po besedah policistov, da to delajo zunaj prireditvenih prostorov, na zabavah, kamor si sami prinesejo alkohol, tako da so brez nadzora.

S projektom Alkošola bodo mlade učili o alkoholu

Odgovor na vprašanje, kaj lahko glede alkohola in mladih storimo mi, imajo študenti na medicinski fakulteti v Ljubljani, ki so se po tragični nesreči na Slovenski cesti, v kateri je pijan voznik do smrti povozil dve dekleti, lotili projekta Alkošola. Kot sta povedala predstavnika Klara-Mija Rok Jagodic in Mina Pirih, bodo z delavnicami učence na osnovnih in srednjih šolah na prijateljski način in brez moraliziranja učili piti zmerno. Govorili bodo o negativnih posledicah alkohola, tako zdravstvenih kot socialnih. Pokazali jim bodo jetra zdravih ljudi in jetra alkoholikov, slike nesreč, ki se zgodijo zaradi alkohola, povedali jim bodo, kako je izgubiti prijateljico zaradi pijanega voznika ... ''Upamo, da bomo po končani delavnici za seboj pustili skupino otrok z več znanja o problematiki, z več odgovornosti za svoja ravnanja, z več motivacije, da sledijo svojim sanjam in hodijo po poteh, da le ne postanejo še ena številka več v statistiki alkoholikov,'' sta dejala.