Izpolnjevali bodo le sodniško normo

Odločitvi 21 sodnikov z gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča, da bodo delali le toliko, kolikor od njih zahteva sodniška norma, so se pridružili številni okrožni sodniki po Sloveniji.

Pisna podpora 301 sodnika

Vodja omenjenega gospodarskega oddelka Darja Novak Krajšek je povedala, da je prispela pisna podpora 301 okrožnega sodnika. Vsi so sklenili, da ob dejstvu, da se jim plače znižujejo, ne bodo več delali preko norme.

Glasovi podpore prihajajo s celotnega okrožnega sodišča v Kranju, v Novi Gorici, Kopru, Ptuju, Novem mestu, z dela okrožnega sodišča v Celju in v Murski Soboti. Poleg tega pa so prispeli s celotnega okrajnega sodišča v Ljubljani ter posameznih delov okrajnih sodišč v Mariboru, Domžalah, Idriji in Novi Gorici, je dejala Krajškova.

Sodniki bodo svoje delo 'regulirali'

Sodniki ne preklicujejo že razpisanih obravnav, vendar v bodoče regulirajo obseg svojega dela tako, da razpisujejo le toliko obravnav, da bodo dosegli pričakovani obseg, torej 20 zadev mesečno. Krajškova ne vidi razloga, da bi še naprej delali več, kot od njih zahteva norma, ki jo je določil sodni svet.
Kot je znano, bodo sodniki, če ustavno sodišče ne bo zadržalo izvajanja novele zakona o sodniški službi, novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev, ki so se začeli uporabljati 1. marca, za marec že prejeli plače po novem. Sodniki trdijo, da bodo večinoma nižje kot do zdaj.

Virant: Izplačilo odvisno od uspešnosti

Medtem ko sodniki grozijo, da bodo delali samo toliko, kot je nujno potrebno, pa je danes parlamentarni odbor pravosodje ustavnemu sodišču predlagal, naj ne zadrži izvajanja zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev. Zadržanje izvajanja aktov, ki znižujejo sodniške plače, je sicer ob vloženi pobudi za začetek postopka za presojo ustavnosti obeh zakonov in odloka predlagal sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani Aleš Zalar.

Minister za javno upravo Gregor Virant je ponovno poudaril, da se masa sredstev za sodniške plače ne znižuje, bo pa del izplačila odvisen od delovne uspešnosti sodnikov. "Do morebitnega zmanjšanja plače bi lahko prišlo zaradi nižanja dodatka za delovno dobo, kar pa še vedno ne bi povzročilo nepopravljivih posledic. Če bi namreč ustavno sodišče sklenilo, da plačni sistem ni v skladu z ustavo, bi to še vedno lahko popravili s poračunom," je še poudaril minister. Zavrnil je tudi očitke o poseganju v sodno vejo oblasti, saj je po njegovem mnenju normalno, da se plače v sodstvu urejajo z zakonom.

Opozicijski LDS in SD razumeta upor sodnikov

Virantovi argumenti niso prepričali poslancev opozicijskih LDS in SD. Po besedah Pavla Gantarja (LDS) so nepopravljive posledice novega plačnega sistema nastale že sedaj, in sicer "se kažejo v uporu sodnikov in vrsti zapletov, ki lahko vplivajo na učinkovitost sodnega sistema". Podobno meni Miran Potrč (SD), ki pa je opozoril tudi na "podcenjujoč odnos, ki ga ima aktualna vlada do sodne veje oblasti, s čimer ji jemlje zaupanje javnosti". Oba sta se strinjala, da bi bila škoda precej manjša, če bi izvajanje obeh zakonov in odloka začasno zadržali.

Kot je znano, so se 1. marca, ko se je začel uporabljati odlok o plačah funkcionarjev, plače večine funkcionarjev znižale. Plače funkcionarjev so v skladu z odlokom sestavljene iz osnovne plače in iz dodatka za delovno dobo v višini 0,3 odstotka na leto delovne dobe (do zdaj 0,5 odstotka). Prav tako se je 1. marca začela uporabljati tudi novela zakona o sodniški službi. Z njo je urejeno nagrajevanje tistih sodnikov, ki bodo dosegali nadpovprečne delovne rezultate in odpravljali sodne zaostanke.