
Po besedah državnega sekretarja Boštjana Škrleca je ministrstvu skoraj uspelo rešiti problematiko zaposlenih v zaporu, do konca leta pa pričakuje, da bodo to dokončno rešili. Prav tako nameravajo v prihodnje reševati vprašanje prostorske stiske v zaporih. Do konca meseca pa bo jasno, kdaj bodo začeli s širitvijo zapora na Dobu.
"V času enoletnega delovanja je ministrstvu uspelo vzpostaviti sistem pravosodja, ki je v skladu z ustavo," je ob enoletnici ministrovanja dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Pojasnil je, da so na področju pravosodja podedovali situacijo, "ki je bila daleč od rožnate", saj je bil položaj odvetništva in sodstva v neskladju z ustavo.
Poudaril je, da ustavnega stanja ni bilo enostavno vzpostaviti. Kar dva zakona – Zakon o sodniški službi, v povezavi z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, in Zakon o odvetništvu – sta šla namreč v ustavno presojo. Oba sta jo prestala, kar je po njegovih besedah uspeh ministrstva. "Sedaj so izpolnjeni pogoji za reformo na področju sodstva," je prepričan. Vlada je pripravila in sprejela še Zakon o alternativnem reševanju sporov, ki bo po ministrovih besedah še bolj modernizirala sodstvo. Zdaj j pa jo mora podpreti še državni zbor, je dodal.
Več dela in hkrati večja storilnost
Minister meni, da sodstvo dela dobro, vendar bi lahko reforme pomenile še dodaten pospešek. Zato si lahko v prihodnje nadejamo bistvenih izboljšav v delovanju sodstva, je prepričan. Izpostavil je ugodne statistične trende. Sodna statistika za prvih devet mesecev letošnjega leta med drugim kaže, da je pripad novih zadev v primerjavi z lanskim letom za 19 odstotkov večji. A hkrati statistika kaže, da se je število nerešenih primerov v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšalo za osem odstotkov, pri pomembnih zadevah pa za pet odstotkov. Po statistiki se je storilnost sodišč letos povečala za 13 odstotkov.
Po Zalarjevih besedah bodo v prihodnje pozornost zlasti namenili zmanjšanju pripada zadev, kar naj bi jim uspelo ravno z Zakonom o alternativnem reševanju sporov, ki med drugim določa, da bo morala država v primerih, kjer je stranka v postopku, spor najprej rešiti sporazumno, na primer s pogajanjem ali mediacijo. Pri tem je omenil pojav množičnih pravd glede odškodninskih zahtevkov zaradi prekomernega hrupa. Kot je pojasnil, se je pri teh zadevah država odločila, da sistematično ponudi poravnavo. Po njegovih besedah je bilo doslej sklenjenih 512 takih poravnav, pri čemer so nekatere še pogojne. Skupen znesek teh poravnav pa je 2.313.000 evrov.
Večja zaščita upnikov z zajezitvijo nagrad stečajnim upraviteljem
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec pa je glede prihodnjih načrtov ministrstva povedal, da novela Zakona o sodiščih določa ustanovitev specializiranega oddelka za sojenja v zadevah gospodarskega kriminala. Prav tako je napovedal spremembe insolvenčne zakonodaje, ki naj bi delovala protikrizno.
Po njegovih besedah so poleti močno omejili in določili maksimalne zneske nagrad stečajnim upraviteljem, kar je po njegovem korak naprej v zaščiti upnikov. Poleg tega je nova insolvenčna zakonodaja uveljavila novo postavko insolvence, ki določa, da kadar v določeni pravni osebi tri mesece niso plačevali prispevka oziroma minimalno plačo, je to pogoj za uvedbo stečajnega postopka. S tem so zaščiteni interesi najbolj šibkih upnikov v stečajnih postopkih, meni. Povedal je tudi, da so na ministrstvu ustanovili posebno delovno skupino, ki bo imela nalogo izboljšati sedanjo ureditev stečajnih postopkov. Škrlec je napovedal, da bo prvi javni posvet na Bledu čez tri tedne.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.