Na Ekonomski fakulteti je potekala novinarska konferenca, na kateri so razkrivali svojo plat zgodbe o izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost.
Dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič je dejala, da jim je na prvem mestu zakonitost poslovanja, a v zakonodaji je toliko protislovnih določil, da je treba velikokrat zaprositi za pojasnila. Še takrat dobijo različna mnenja. Zdi se ji pomembno, da poslujejo uspešno.
Tekavčičeva pojasnjuje, da so že leta 2014, pred vsemi aferami, sprejeli odločitev o reviziji notranjih izplačil plač. Ravnali smo odgovorno, za revizijo pa smo se odločili zato, ker so bili s strani zaposlenih opozorjeni na številne anomalije sistema plač v tem sektorju, je dejala. Revizija je bila opravljena leta 2015. Na podlagi tega so na Ekonomski fakulteti sprejeli določene korektive plač, tu je bil tudi člen o stalni pripravljenosti. Stalna pripravljenost je bila uradno odrejena in so jo tudi plačevali. Tekavčičeva meni, da je dodatek imel pravno podlago, vsebinsko pa je sporen.
Sama je prejela v višini nekaj manj kot 17.400 evrov bruto dodatka.
Sicer pa Tekavčičeva ves čas opozarja, da so si zakoni in predpisi kontradiktorni in da na to tudi opozarja. Zakon je nad zdravim razumom, a tisti, ki opazijo neskladja, imajo dolžnost, da na to opozorijo, pravi Tekavčičeva.
Kot je pojasnila, vsebina tega inštrumenta, ki je bil v času pred njenim mandatom, ni bila najbolj posrečena. "Ne moremo se sprenevedati, da gre za nekaj, kar je podobno gasilcem, policistom ali zdravnikom," je dejala. Je pa po njenih besedah šlo verjetno za inštrument, ki ga je v danih razmerah vodstvo fakultete razumelo kot inovativen način za izplačilo dodatkov zaposlenim, ki so pripomogli k večji kakovosti fakultete.
Denar, ki ga je prejela, bo vrnila. Meni, da bi to moral storiti tudi Dušan Mramor, ki je bil v preteklosti dekan Ekonomske fakultete. Ker pa je prepričana, da je izplačevanje imelo pravno podlago, meni, da ga zaposleni ne bi smeli vračati.
Tekavčičeva je dejala, da ima seznam stalne pripravljenosti, a ga ne bo pokazala javnosti, saj gre za notranji dokument.
Opozorila je na pomanjkanje sredstev za visoko šolstvo, zaradi česar so se že pred več kot desetletjem angažirali za pridobivanje dodatnih tržnih sredstev, k čemur so spodbudili zaposlene. Zato je vodstvo fakultete po njenih besedah omenjeni dodatek ob njegovih uvedbi verjetno razumelo kot inovativen inštrument v danih razmerah.
Zavzela se je, da bi imela univerza enoten sistem oziroma pravilnik, ki bo odredil, kako se stalna pripravljenost obravnava, saj nekaterim seveda pripada.
Kovač o 'neumni' inovaciji
Spregovoril je tudi Bogomir Kovač, ki meni, da je bila uporaba tega inštrumenta za dodatno nagrajevanje zaposlenih na fakulteti po vsebinski plati neprimerna.
Njegov namen je bil, da bi delu uprave omogočili prejemanje dodatkov, problematično pa je to, ker bi bilo možno za dodatno nagrajevanje inštrumente najti drugje, a bi pravne podlage v tem primeru našli mnogo težje, potrebni bi bili posebni inštrumentariji za uspešnost pri delu, za dodatek k plači, je pojasnil.
Po njegovih besedah se je z zelo nesrečnim inštrumentom stalne pripravljenosti skušalo nagrajevati vodstveno in strokovno osebje fakultete, pravna podlaga pa se je skušala najti v 23. členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju, katerega interpretacija je bila zelo široka. Ob tem je pojasnil tudi, da so imeli na fakulteti od leta 2011 tudi pravilnik, ki je v skromni obliki dajal pravno podlago za odločitve dekana in vsakoletne odločbe o izplačevanju dodatka.
Opozoril je na po njegovem mnenju nejasno zakonodajo in druge predpise, ki omogočajo različne interpretacije in inovativne posege. A to ne upravičuje izplačevanja omenjenega dodatka na fakultetah, je poudaril. Po njegovih navedbah gre namreč za dodatek za pripravljenost, da zaposleni pride na delo, na fakulteti pa so ga uporabljali kot dodatek za opravljeno delo, in sicer kot celoletno opravljeno delo.
Razložil je, da je bilo leta 2008 v ta sistem vključenih 14 ljudi, z leti pa se je ta številka višala, tako da so leta 2013 imeli v tem sistemu izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost že 59 ljudi. Med letoma 2014 in 2015 pa 46 oz. 47 ljudi. V teh skupinah, ki v celoti šteje 72 posameznikov, ni pedagoških delavcev. V vseh teh letih je bilo izplačanih 851.046 evrov bruto. Želeli so nagraditi vodstveni in administrativni kader. Po Kovačevih navedbah so dodatek za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti prejemali predvsem funkcionarji in drugi zaposleni na vodstvenih položajih, o tem, kdo je do njega upravičen, pa je odločal dekan.
Kot je pojasnil, sicer sredstva za omenjeni dodatek niso bremenila javnih sredstev, saj ekonomska fakulteta okoli tretjino od 15 milijonov evrov letnih prihodkov pridobi iz tržne dejavnosti. Po njegovih pojasnilih je šlo za prerazporejanje obstoječih sredstev znotraj fakultete.
Kovač je napovedal, da so s 1. januarjem prekinili izplačevanje dodatkov, dokler se sistem nagrajevanju delavcev ne uredi drugače.
Zavedajo se, da so zaposlene, ki so ta dodatek prejemali, ob tem pa zaupali vodstvu, da ve, kaj počne, spravili v neroden položaj in upajo, da bodo v letu 2016 to zagato uredili.
Zmedene izjave
Izjave je razumeti, kot da je bilo vsem jasno, da način izplačevanja ni bil dober oziroma zakonit, a kljub temu so to počeli, saj zakoni niso bili jasni in protislovni. Večkrat je bilo tudi zaslediti, da Kovač govori o nagrajevanju, Tekavčičeva pa pravi, da ne gre za nagrajevanje.
Kovač se celo zaplete v primerjavo njihovega delovanja s postavljanjem žice na meji. Slednje je označil za nezakonito početje, a se to dopušča.
Makovec Brenčičeva za spoštovanje odločitev pristojnih glede dodatka za stalno pripravljenost
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je danes pred sejo vlade v izjavi novinarjem ponovila, da bo spoštovala odločitev pristojnih organov glede izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je kot zaposlena na fakulteti prejemala tudi sama.
O tem, da bo spoštovala odločitev pristojnih organov, ni dvoma, je napovedala, hkrati pa dodala, da je Ekonomska fakulteta delovala v skladu s pravilnikom, ki ga je sprejela, in na ta način so bili udeleženi tudi drugi sodelavci oziroma vsi, ki so bili del upoštevanja tega pravilnika. "Šlo je za dejansko pripravljenost, ker veste, da smo kot fakulteta delovali zelo mednarodno, odprto in povezano. Časovnice med kontinenti so zelo različne, tako da smo bili kot profesorji velikokrat zelo odzivni. Vsi smo se trudili, da smo odzivni," je povedala novinarjem. Na vprašanje, kolikokrat je bila dejansko vpoklicana, pa je odgovorila, da je "bil vsak dan zelo obsežen deloven dan, pa tudi seveda z vidika odgovornosti, ki sem jih prevzela, še posebej na področju internacionalizacije, zagotavljanja kakovosti in akreditacijskih postopkov - to so aktivnosti, ki ob osnovnem delu zahtevajo še veliko časa in napora ter sodelovanja z vsemi sodelavci".
Glede višine denarja, ki ga bo morala vrniti, pa je dejala, da še pričakujejo "podatke s same institucije, ker mora ta zagotoviti opredelitev do tega in ovrednotenje v skladu s podanimi viri".
Sviz o fakultetnih elitah
Sicer pa so se danes na to temo že odzvali tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). V sindikatu so bili "že v času škandala z izplačevanjem honorarjev na fakultetah, ki ga je marca lani razkrila Komisija za preprečevanje korupcije, kritičen, da si univerzitetna elita deli denar na račun vseh drugih zaposlenih na fakultetah in ustvarja lažni občutek, da je sredstev v visokem šolstvu dovolj".
"Enako učinkujejo izplačani dodatki za stalno pripravljenost dekanom, prodekanom, tajnikom fakultet in predstojnikom kateder, ki so se začeli izplačevati v času najbolj brutalnih posegov v plače javnih uslužbencev in uslužbenk leta 2012. Ni dvoma, da gre pri izplačilu dodatka za stalno pripravljenost vodstvom fakultet, ki je po ugotovitvah Inšpektorata za javni sektor nezakonito, za izboljševanje plač vodstvenega kadra fakultet, kjer so bile nepravilnosti odkrite," so sporočili in poudarili, da takšno ravnanje najostreje obsojajo, še zlasti, ker so ga "pokrili z izplačili bistveno skromnejših dodatkov za stalno pripravljenost nekaterim zaposlenim v tehničnih službah, ki so si jih zaslužili".
"Za univerzitetne mandarine pa niti vrhunec varčevalne histerije, kar je leto 2012 tudi bilo, ni bil nikakršna ovira, da si ne bi zviševali plač po obvodih," kritično poudarjajo in se sprašujejo, kako naj razumejo ravnanje ministra Dušana Mramorja, ki je leta 2012 menil, "da so plače v javnem sektorju prvo področje, kjer je potrebno določeno znižanje," istočasno pa si je na vrhuncu krize podpisal dodatke za stalno pripravljenost v višini minimalne plače?
"Kako naj si pojasni, da je minister še sredi lanskega leta, ob znatni gospodarski rasti, zagovarjal potrebo po zamrznitvi plač javnih uslužbenk in uslužbencev ter od sindikatov pričakoval razumevanje? Kot dvojna merila, da je minister eno govoril, drugo pa počel?! SVIZ pričakuje, da nas bo minister na bližnjih pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu demantiral in se zavzel za dokončno odpravo krivic lektorjev, bibliotekarjev, asistentov in administrativno-tehničnega osebja na fakultetah," so kritični v sindikatu.
Nesprejemljivo se jim zdi tudi ravnanje vodstva Univerze v Ljubljani, ki poskuša kršitve ob izplačilu dodatka za stalno pripravljenost razvodeneti v "napake", namesto da bi obsodili nezakonitost, opozarjajo sindikalisti.
Spomnimo
Inšpektorat za javni sektor je ugotovil, da je devet od 11 ljubljanskih fakultet, na katerih je potekal inšpekcijski nadzor, svojim uslužbencem nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Med uslužbenci, ki so prejemali dodatek, so bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno-tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja.
Inšpektorat je pri pregledu izplačil ugotovil, da fakultete za odreditev stalne pripravljenosti niso imele ustrezne pravne podlage, da so bile v večini primerov odreditve pripravljenosti posplošene, da v nekaterih primerih pripravljenost ni bila izplačana po dejanskem času pripravljenosti ter da je bil v posameznih primerih dodatek obračunan v različnih višinah.
Na ta način so fakultete med letoma 2012 in 2014 izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka. Fakultete se morajo sedaj z zaposlenimi dogovoriti o načinu vračila dodatka. Zaposleni bodo morali vrniti le dodatke za zadnjih 10 mesecev, ko so jih prejemali, saj tako določa zakon. Po podatkih ministrstva za javno upravo bodo morali vrniti okoli 190.000 evrov.
Največ izplačil dodatkov je prejela ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Dušan Mramor. Ta je povedal, da ne namerava odstopiti z mesta ministra, saj je prepričan, da je imel za odobritev dodatka pravnoformalno pokritje. Poleg tega meni, da njegova odločitev ni imela javnofinančnih posledic.
KOMENTARJI (1228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.