Zaposleni v slovenskih zaporih so lani pri zaprtih našli več prepovedanih substanc in predmetov, predvsem USB modemov in mobilnih telefonov, kažejo podatki o delovanju uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v letu 2014. So pa zato zaposleni lani slišali manj groženj. Vendar pa število napadov in poskusov napadov na delavce ostaja na isti ravni.
Prisilna sredstva so pravosodni policisti uporabili v 66 primerih, kar je en več kot leta 2013, vendar na upravi poudarjajo, da je ta podatek ob upoštevanju naraščanja števila zaprtih oseb ugoden. Pri tem se je poškodovalo devet zaprtih in enajst policistov, a nihče težje, šlo je bolj za razne odrgnine ali podplutbe, izhaja iz letne statistike uprave.
En zaposleni prekoračil pooblastila
Vse primere uporabe prisilnih sredstev so pristojni preučili in v enem primeru pri potegu za roko ugotovili prekoračitev pooblastil. Delavec je dobil pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Težjih poškodb ni bilo niti v primerih konfliktov med zaporniki, število konfliktov se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 16, našteli so jih 143. V njih je bilo udeleženih 306 zaprtih, 69 se jih je pri tem lažje poškodovalo.
Spori med zaprtimi zaradi zamer iz preteklosti pa tudi zaradi gneče v sobah
Število konfliktov med zaprtimi je za upravo pomemben kazalec splošnih varnostnih razmer v zavodih. Konflikti so po pojasnilu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij posledica odnosov še iz časa pred prestajanjem kazni, velikokrat pa so srž spora tudi nastanitve in prezasedenost v večposteljnih sobah ter dolgovi ali posli z mamili.
Najnevarnejši so konflikti kot posledica izsiljevanj in različnih pritiskov, poudarjajo na upravi. Te je težko odkriti in pravočasno zaznati, največkrat se jih odkrije šele po poškodbah, pa še poškodovani takrat vztrajajo, da so se poškodovali, denimo, pri padcu s postelje. Konflikte v zavodih poskušajo preprečiti s primerno nastanitvijo, ločevanjem sprtih in omejitvijo gibanja določenim osebam. V vseh primerih sumov kaznivih dejanj o tem obvestijo policijo, lani so jih poklicali 23-krat.
Zasegli več droge kot prejšnje leto
Velika težava zaporov so tudi prepovedane droge in ostale psihoaktivne substance. Drogo so pravosodni policisti našli v 76 primerih, skupaj s pribori za uživanje, tabletami, alkoholom in podobnim je bilo najdb 263, to pa pomeni rahlo povečanje od leta 2013.
Največji zaseg nedovoljenih drog se je lani zgodil v ljubljanskem zaporu, kjer so zaporniku pri pregledu po obisku našli 40 gramov konoplje. Na Dobu so našli 12,5 grama kokaina, obsojenec ga je skrival v odrezani rokavici iz lateksa. V toaletnih prostorih istega zavoda so našli tudi 9,6 grama heroina.
Drogo tihotapili celo v suhih slivah
Mamila se v zavode tihotapi na najrazličnejše, iznajdljive načine. En med njimi je tihotapljenje droge v paketih, namenjenih zaprtim. Lani so drogo našli v štirih primerih. Drogo se vnaša tudi v živilih, ne da bi bila embalaža vidno poškodovana, našli so jo celo v suhih slivah. Pogost način tihotapljenja je tudi skrivanje droge na telesu ali v oblačilih. Na upravi domnevajo, da zaprti drogo hranijo oziroma skrivajo predvsem v telesu. Priljubljeno skrivališče za drogo so tudi razne električne naprave, denimo radijski aparat. Dobski prezračevalni sistem je lani služil tudi kot skrivališče za več kot 400 tablet.
Za iskanje drog ima uprava lastne vodnike in usposobljene pse, od leta 2012 pa v preglede vključujejo tudi psičko, šolano za iskanje mobilnih telefonov. Rezultati so zelo spodbudni, pravijo na upravi.
Dobra petina zaprtih s težavami zaradi mamil
Lani je bilo v vseh zavodih uprave skupno zaprtih 4550 ljudi, 997 med njimi oziroma 21,9 odstotka je imelo težave zaradi uživanja prepovedanih drog. Čeprav ima tovrstne težave dobra petina zaprtih, iz statistike izhaja, da je bila številka pred leti še višja. Leta 2008 je bilo zaprtih s težavami zaradi drog 27,6 odstotka.
Čeprav z rentgenskimi napravami v zaporih zvišujejo varnostno raven, saj z njimi odkrivajo vnos orožja in eksplozivov, v manjši meri pa tudi droge, z njimi niso opremljeni vsi zavodi.
Mobilnike vržejo kar prek zidu
Mobilni telefoni in internet na zaprtih oddelkih, kjer sta nameščeni dve tretjini obsojencev, niso dovoljeni, a zaprti se do njih dokopljejo na različne načine. Mobilni telefoni v zavode najpogosteje pridejo tako, da se jih vrže prek zidu, da se med pristankom ne bi poškodovali, jih celo obložijo z raznimi predmeti, denimo peno.
Pripomočke za brezžično povezavo na internet so lani iznajdljivi zaporniki in njihovi tihotapski pomagači skrivali v šampone, kos mila in celo v majonezno tubo.
Sami pridelujejo alkohol
Zaprti pa niso iznajdljivi le pri skrivanju mamil in raznih aparatov, ampak se nekateri med njimi odločajo tudi za pridelavo alkohola s fermentacijo sadja in sladkorja ter kvasa, ki ga nadomeščajo tudi s skorjo svežega kruha. Zaprte zato nadzirajo tudi z alkotesti, lani so opravili 903 preizkuse, 43 jih je bilo pozitivnih.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.