Pivo. Ne, to ni le sredstvo za omamo. Je pijača s tradicijo in pestro zgodovino. Varjenje piva je umetnost in donosen posel, kar med drugim dokazujejo številne mikropivovarne in ogromno povpraševanje po različnih vrstah piva z vseh koncev sveta. Izjemna priljubljenost piva in želja po ustvarjanju nečesa novega in zanimivega je strokovnjaka za družbena omrežja Mateja Špeharja pripeljala do ideje, da s pomočjo usposobljene ekipe iz razpadajočega kombija naredi potujočo pivnico. In tako se je ’rodil’ Beer Bulli. A ne gre le za kombi, gre za zgodbo, ki je med drugim navdušila tudi najboljšega soseda. Mercator ima namreč v ponudbi ogromno domačih in tujih piv, zato je bil skupen projekt le še vprašanje časa. Po prenovi namreč Beer Bulli ni dobil le nove podobe, pač pa tudi dovoljenje, da se lahko ponovno poda na cesto. In tako se je štiričlanska ekipa z njim odpravila na več kot 4.700 kilometrov dolgo pot v London. Njihov izlet se je začel v ponedeljek 6. avgusta 2018, vrnili pa se bodo predvidoma v sredo 15. avgusta. Pot jih vodi preko Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije vse do Velike Britanije, kjer obiskujejo razne pivovarje, spoznavajo tamkajšnja piva ter se učijo vse o varjenju piva ter o kulturi pitja piva. Poleg tega predstavljajo in ponujajo tudi slovenska piva. Prijetno s koristnim. In kaj se jim je dogajalo v prvih dneh?
1. DAN: Pustolovščina se je začela
Štiričlanska ekipa Beer Bulli z Mercatorjevim nagrajencem na čelu je torej svojo pot do Londona začela v ponedeljek 6. avgusta pred Mercatorjem Šiška. Sestavili so načrt poti in se najprej podali do 1.200 kilometrov oddaljenega Genta. Ustavili so se na Jesenicah, da naredijo zalogo potrebnih živil za na pot, med katerimi je bil najpomembnejši Čokolino. Avstrijo so prevozili dokaj hitro, bolj jih je utrudila pot po Nemčiji, ki se je po njihovih besedah vlekla kot črevo. Tako je načrt, da bodo do 20. ure v Gentu, splaval po vodi, predviden prihod so prestavili na polnoč. Pričakovano so bili povsod prava atrakcija, ostali vozniki so mimo njih vozili počasi, na počivališčih so jih fotografirali in z zanimanjem spraševali o njihovi dogodivščini ter jih vabili na pivo. Med potjo so se okrepčali s popotniškimi sendviči z madžarsko salamo, ki jih je za vse pripravil Matej. Čeprav so z vsakim postankom izgubljali čas, se niso pretirano obremenjevali. Beer Bulli se je moral vsake toliko ohladiti pa tudi gorivo je bilo potrebno dotočiti vsakih 400 kilometrov. Kot so v šali dodali, goriva in piva pač ne sme zmanjkati. Okoli 3. ure zjutraj so na enem od belgijskih postajališč složno sprejeli odločitev, da preostalih 200 kilometrov do Calaisa prevozijo zjutraj, Gent pa obiščejo na poti domov.
2. DAN: Jim bo uspelo?
Budilka je zazvonila ob 6. zjutraj. Ekipa je bila že prvi dan v zaostanku, zato so bili že kmalu po budnici pripravljeni na nadaljevanje poti, a zastoji na belgijsko-francoski meji so situacijo le še poslabšali. So pa bili mejni policisti nad Beer Bullijem naravnost navdušeni. Začeli so že dvomiti, ali jim bo sploh uspelo pravočasno priti do Londona, kjer naj bi se srečali s slovenskim veleposlanikom, zato so nekoliko spremenili načrt poti ter se odločili, da gredo na trajekt že v Dunkirku. Žal ta odločitev ni bila najboljša, saj so trajekt zamudili in poskušali ujeti tistega v Calaisu. In jim je uspelo. V Dovru so izstopili in pred njimi sta bili še dve uri vožnje do Londona. To je pomenilo, da bodo zamudili obisk na slovenskem veleposlaništvu. A kjer je volja tam je pot, pravijo, in ekipa se je odločila, da jim bo uspelo. In jim tudi je. Kako? Spomnili so se namreč na enourno časovno razliko. Kljub temu, da so morali voziti po levi strani cestišča, je pot do Londona potekala brez zapletov. Ob 14.03 so parkirali pred veleposlaništvom, kjer jih je toplo sprejelo osebje s slovenskim veleposlanikom Tadejem Ruplom na čelu. Pozdravi, fotografiranje, lepe želje za nadaljnjo pot in že se je bilo treba odpraviti novim pustolovščinam naproti. Seveda ni šlo brez ogleda znamenitosti, kot so Buchinghamska palača, Big Ben, London Eye, Hyde park ter Abbey Road. Za nočitev so izbrali kamp Lee Valley. Privoščili so si večerjo in pivo. Opazni na vsakem koraku so tudi v kampu pritegnili veliko pozornosti, zato je kar nekaj obiskovalcev prišlo ’na obisk’. Člani Beer Bulli ekipe so jim prijazno ponudili kozarec slovenskega piva Tektonik, ki ga najdete tudi na Mercatorjevih policah, ravno tako kot pivo pivovarne St Peter’s Brewery, ki so jo nameravali obiskati naslednji dan.
3. DAN: Navdušenje nad obiskom pivovarne je bilo nepopisno
Tokrat je bila budilka bolj prijazna in jih je zbudila šele ob 7. uri. Naspani in polni pričakovanj so se po zajtrku odpravili proti Bungayu na ogled pivovarne St Peter’s Brewery, prve izmed štirih britanskih craft pivovarn. Sprejel jih je vodja Steve Magnall, ki jim je za začetek predstavil samo zgodovino pivovarne, postopek pridelave in še nekaj zanimivosti. Presenečeni nad izjemno gostoljubnostjo s strani celotne ekipe so z zanimanjem črpali znanje, si ogledali prostore in tovarno ter seveda preizkušali pivo. Po zaključku so gostitelje povabili tudi na degustacijo slovenskih piv. Kot so nam zaupali, je eden izmed zaposlenih celo potiho pripomnil, da so slovenska piva boljša kot britanska. Kot se spodobi, se je obisk zaključil z gasilsko fotografijo. Ekipa Beer Bulli se je tako z zalogo nekaj novih steklenic piva ter z nepozabnimi vtisi odpravila v Cambridge, kjer so prenočili.
Če povzamemo, so bili prvi trije dnevi izleta izjemno pestri, zabavni, zanimivi, poučni, malce naporni, predvsem pa nepozabni. A to je šele začetek. Le kaj jih še čaka? TUKAJ lahko spremljate nadaljnje dogodivščine Ane, Mateja, Aleksandra in Robija. Če pa bi radi tudi vi doživeli delček Britanije, si privoščite katero od britanskih piv, ki jih najdete v Mercatorju. Ta ima kot rečeno v ponudbi tudi številna druga tuja in slovenska piva, tako da bo zagotovo vsak pivoljubec našel nekaj zase.
Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju.
Sponzorirana vsebina, naročnik oglasa je Mercator.
Nekaj utrinkov iz popotovanja si lahko ogledate v galeriji.
