Izkušnja Draga Kosmača: 'Nujno potrebujete zdravnika, rešilca za vas ni, pokličite taksi'

Kosmač je eden redkih, ki se odločijo svojo zgodbo deliti z javnostjo, kar je pomembno, saj tako anonimne pritožbe z družbenih omrežij, deljenje neoprijemljivih izkušenj, ki jih je imel "znanec od znanca", dobijo imena in obraze, s tem pa morda bolj zaležejo tudi pri odločevalcih, ki se pogosto radi skrijejo za oznako "nedelujoč sistem", pri čemer jih "sistem" odveže osebne odgovornosti za aktualno stanje. 

Kosmačeva zgodba žal še zdaleč ni edina, ima pa na srečo srečen konec. Ko sva se pogovarjala (več kot teden dni po dogodku), se je namreč počutil že mnogo bolje.

Nujno potrebujete zdravnika, pokličite taksi

Kaj se je torej zgodilo?"Naenkrat sem se začel počutiti zelo slabo. Imel sem visok pritisk, zelo me je bolela leva polovica glave, čutil sem bolečino za očesom." Poklical je na urgenco šempetrske bolnišnice. "Povedal sem, kakšne težave imam. Gospod na drugi strani mi je dejal, da glede na stanje, ki sem ga opisal, nujno potrebujem zdravnika."

Zaprosil je za reševalno vozilo, a doživel hladen tuš. "Dejal je, da mi takšen prevoz ne pripada, naj pokličem taksi."

Kosmač, ki živi okoli 15 kilometrov stran od Nove Gorice, kjer deluje taksi služba, v njegovem kraju pa je ni, je sogovornika opozoril, da je zelo vprašljivo, ali bo lahko taksi sploh prišel, in še posebej – kdaj bo prišel. Prav tako je bil neprijetno presenečen nad informacijo, da mu prevoz v bolnišnico ne pripada: "Imam plačane vse prispevke."

Kosmačev sogovornik se je strinjal, da bo še pri dispečerju preveril, ali je mogoče urediti prevoz. Čez deset minut je bil tudi ta odgovor negativen. Kosmača pa je tudi presenetilo, da je dispečer kar samostojno odločil o triaži. "Želel sem samo nekaj, kar bi moralo pripadati vsem ljudem v takšni situaciji."

Ampak pogovor se je zaključil. V stiski in šokiran je nato svojo izkušnjo delil s svojimi prijatelji na Facebooku, kjer je objavo na srečo hitro videl prijatelj, ki mu je takoj sporočil, da prihaja ponj, da ga odpelje v bolnišnico. 

Prijatelj, ki mu je Kosmač za to dejanje neizmerno hvaležen, ga je nato odpeljal v smeri bolnišnice, Kosmača pa je negativno presenetilo dejstvo, da sta med potjo srečala dve reševalni vozili, ki sta vozili v smeri bližnjega doma za starejše. "Stanujem 800 metrov od tega doma in če bi dispečer imel vse podatke, bi moral vedeti, da so reševalna vozila v neposredni bližini," pravi Kosmač, ki dodaja, da bi bil kljub slabemu počutju celo pripravljen iti reševalnemu vozilu naproti peš. "Mislim, da je ta služba, ki jo potrebujemo in je rešila veliko ljudi, postala cokla v zdravstvenem sistemu, ki je že tako naravnan na privatizacijo. Očitno je tako tudi s temi prevozi."

Lažja možganska kap, a končalo bi se lahko veliko huje

V bolnišnici so nato opravili diagnostiko in ga sprejeli na opazovanje. Ko je bolečina popustila, so ga odpustili. "Pritisk je bil, ko sem prišel domov, še vedno visok, ampak sem mislil, da bo bolje. V lekarni sem tudi dvignil zdravila, ki so mi jih predpisali." A ni bilo bolje. Zbudil se je sredi noči z visokim pritiskom in dvojnim vidom. Vseeno se je odločil počakati do jutra. "Živim nad vasjo in ko se je zdanilo, sem pogledal dol. Streh, dimnikov in oken sem videl precej več, kot jih je v resnici."

Na urgenco ga je tokrat odpeljal drugi prijatelj, zdaj je Kosmač že vedel, da bo tako še najhitreje. "Nevrolog je dejal, da sem imel lažjo možgansko kap." Sprejeli so ga v bolnišnico, od koder so ga odpustili po tem, ko se je vid toliko izboljšal, da "je več videl normalno kot dvojno". 

Zdaj se je stanje na srečo stabiliziralo. "Tudi v roko se mi je vrnila moč", pripoveduje. "Moram pa povedati, da je bil odnos zdravnikov zelo dober," pravi o obravnavi, ko mu je do nje uspelo priti. 

"Moram pa reči, da me je zmotilo, da v čakalnicah pred vrati ambulant, kjer izvajajo diagnostiko, ni bilo toliko pacientov, kot bi jih pričakoval ob čakalnih vrstah, ki naj bi jih imeli v tej državi," doda. "Ljudje čakajo tudi po več kot pol leta. Ampak hodniki so bili prazni."

Prve informacije o njegovi izkušnji so sicer v javnost prišle že med njegovim bivanjem v bolnišnici. Vseeno Kosmač odgovora na vprašanje, zakaj ni upravičen do hitrejše obravnave, torej do reševalnega vozila, ni dobil, namerava pa zaprositi za uradna pojasnila. Slednja iščemo tudi mi, saj Dragova zgodba še zdaleč ni edina takšna. 

V bolnišnici je namreč na lastne oči videl, kako usodne bi lahko bile posledice, če ne bi imel ogromno sreče: "Če bi me kap zadela tako, kot sem videl pri nekaterih drugih pacientih, bi mi to čakanje pustilo trajne posledice. Lahko bi bilo tudi usodno. Nekateri niso mogli govoriti. Kako bi naj v takšnem stanju klical taksi?!" 

Boril se je za drugačno državo: 'Poteptali so vse, kar je bilo takrat obljubljeno'

Osebna izkušnja in spremljanje dogajanja pa ga kot junaka vojne za Slovenijo navdajata tudi z neprijetnimi občutki: "Takrat, leta 1991, nas nihče ni opozoril, da bomo šli v gnili kapitalizem. Bili smo pripravljeni, da gremo v novo državo, ker smo imeli vse atribute za to, da bi postali dobra, prijetna, človeku prijazna država. Jaz sem s takratno državo prekinil, ko je vojska postavila častno četo Miloševiću samo kot predsedniku predsedstva Republike Srbije. Vemo pa, komu se postavi in zakaj. Takrat sem rekel, s to državo je konec, ni mi več za zgled. Želel sem si državo, kjer bi lahko ljudje živeli, kot si zaslužimo. Da ima človek dostop do zdravstva, šolstva, sociale ... Do vsega, za kar so se zavzemali naši starši in se zato marsičemu odpovedali. Mislil sem, da bo iz te države nastalo vse to. Kar je pa zdaj, je pa res neverjetno. Država nima vizije, zakonodaje, ni pravna, ni socialna, poteptali so vse, kar je bilo takrat obljubljeno."

Prav ob zgodbah, kot je Kosmačeva, je še bolj razumljivo, zakaj javnost kar zmrazi ob informacijah, da naj bi se ob že tako slabem dostopu do osebnega zdravnika in očitno tudi do urgence morda poslabšal še dostop do dežurnega zdravnika. 

V spodnjem članku preberite, kakšne odgovore o urejanju zdravstva je prinesla tokratna seja DZ, kakšna bo usoda  28 dežurnih ambulant, ki naj bi jih ukinili?