'Akademsko suženjstvo' za ministrstvo neetično in nesprejemljivo

Že vrsto let je praksa nekaterih podjetnih profesorjev na fakultetah takšna, da poleg svojega predavateljskega dela, delajo tudi na tržnih projektih – bodisi prek svojih lastnih podjetij oziroma podjetij, pri katerih so zaposleni. S tem načeloma ni nič narobe, celo dobrodošlo je, če ima profesor stik s trgom in prakso. Narobe pa je, če namesto njih glavnino projektnega dela opravijo njihovi študenti v okviru študijskih obveznosti in za to niso plačani oziroma v najboljšem primeru dobijo zelo mizerno plačilo. Medtem pa ti isti profesorji, ki jim tovrstne študijske obveznosti nalagajo, za te svoje "zasebne" projekte prejemajo visoke honorarje. 

"Na nek način profesorji postajajo dvoživke, podobno kot v zdravstvu. Delajo v javnih zavodih, hkrati pa še v svojih zasebnih podjetjih. Jasno je, da so študenti v teh primerih v podrejenem položaju, in da si tega ne upajo izpostavljati. Ta praksa je v visokošolskem prostoru že stalna, zato nekateri študenti tega sploh ne problematizirajo, čeprav je to zelo sporno," pravi Jaka Trilar, predsednik Študentske organizacije Slovenija (ŠOS).

Neplačano delo za obvezne vaje

V zadnjih dneh je na nedopustne prakse opozorila skupina študentov fakultete za arhitekturo. V anonimnem pismu so opisali izkoriščanje v projektantskih podjetjih, ki jih pogosto vodijo zaposleni na fakulteti in poudarili, da je to edina možnost za pridobivanje zahtevanih referenc in izkušenj, ki so nujno potrebne za zaposlitev po končanem študiju.

"Sporno je, če ne gre za dostojno plačano delo in če se njihov študijski uspeh na vprašljiv način pogojuje z delom v zasebnih podjetjih profesorjev," so ob tem jasni na študentski organizaciji. 

Kot so še opozorili, ima vsaj 10 od 12 profesorjev, ki so člani senata Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, v lasti oziroma so zaposleni v arhitekturnih projektantskih podjetjih – torej na vsebinskem področju fakultete. In to kljub temu, da v okviru fakultete deluje tudi Inštitut za arhitekturo in prostor, preko katerega bi lahko fakulteta tržila takšno projektno delo, študente za to plačala, denar od projektov pa bi se stekal nazaj na fakulteto oziroma univerzo. "Pri t. i. dvoživkah je problem tudi to, da gre za nelojalno konkurenco, saj lahko ponujajo posle za nižjo ceno kot ostala podjetja. Imajo namreč tako rekoč zastonjske delavce, ki to delo zanje opravljajo v teku študijskega procesa," še dodaja Trilar.

Ker so prejeli že več informacij o tovrstnem izkoriščanju, na ŠOS razmišljajo tudi o prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije, čeprav se študenti, ki se jim to dogaja, ne želijo izpostavljati. "Zato, ker je s tem lahko ogrožena njihova kariera po študiju, pa tudi sam študij," je poudaril Trilar. 

Na Komisiji za preprečevanje korupcije so nam pojasnili, da zgodbo spremljajo prek medijev, vendar da s podrobnostmi primera niso seznanjeni: "Komisija z omenjenim primerom ni seznanjena in tako nima dovolj informacij za oblikovanje stališča na omenjeno temo." 

Fakulteta bo pripravila pravila sodelovanja

O anonimnem pismu študentov arhitekture so v četrtek razpravljali tudi na ljubljanski univerzi in sklenili, da bodo pripravili pravila sodelovanja. "Kljub temu, da vseh informacij, predvsem tistih, ki se vežejo na konkretnejše obtožbe s strani študentov na potencialne kršitve zakona, akademske ali poklicne etike, še nismo uspeli pridobiti, so se vsi udeleženci včerajšnjega sestanka strinjali, da je treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v bodoče obvarovati očitanih nepravilnosti. Vsi tudi odločno obsojajo kakršno koli nezakonito in neplačano obliko dela študentov. Ob tem je treba ločiti med študentskim praktičnim delom v projektantskih podjetjih in obvezno študijsko prakso," so zapisali na Fakulteti za arhitekturo. 

Poudarili so, da navedbe v dopisu delo študentov v podjetjih pedagogov posplošujejo na celotno populacijo, kar je po njihovem prepričanju neutemeljeno in zato te očitke zavračajo. Pojasnili so, da pri študentskem delu v projektantskih podjetjih gre za uveljavljeno prakso, ki "širi izkušnje in obzorja študentov ter jih natančneje seznanja s prvinami poklica, ter jim že med študijem omogoča, da se postopoma vključijo v poslovno okolje arhitekture in urbanizma". Pri tem so poudarili, da študenti, ki so vključeni v takšna dela, za opravljeno delo dobijo plačilo skladno z zakonsko določenimi razmerji. "V letu 2018 je v projektantskih podjetjih pedagogov UL FA občasno delalo približno 40 študentov, torej nekaj manj kot štiri odstotke celotne študentske populacije fakultete. Za delo so bili dostojno plačani oziroma so bili kot soavtorji soudeleženi pri deležu natečajne nagrade ali odškodnine, ki je bila podeljena avtorski skupini," so zagotovili na fakulteti. 

"Ne izključujemo možnosti, da bi lahko med pedagogom in študenti prišlo do posameznih primerov nekorektnega sodelovanja, a odločno zavračamo navedbe, da gre za sistemski problem fakultete," poudarjajo.

Na fakulteti so se zavezali tudi, da bodo v prihodnje pravice študentov bolj zavarovali. "Fakulteta bo v najkrajšem času uvedla izključno obliko dela prek tripartitne pogodbe, kjer bodo vključene vse potrebne varovalke, ki preprečujejo nastanek konflikta interesov. Pri sestavi pogodbe bodo sodelovali UL, UL FA , ŠS UL in ŠS FA. Rektor se bo o tej problematiki tudi osebno pogovoril s profesorji, ki imajo projektantska podjetja," so zapisali na fakulteti. Na podlagi prejetega anonimnega pisma bodo sprejeli tudi interna etična pravila sodelovanja med pedagogi in študenti, ki bodo nastala v sodelovanju s študenti. 

Fakulteta za arhitekturo ni osamljen primer?

Iskanje rešitev in pripravo pravil na fakulteti za arhitekturo je pozdravil tudi Trilar. "Mi upamo, da se bodo te navedbe uresničile. Seveda pa je treba nato tem navedbam slediti in ugotoviti, ali je to resnično rešitev problema, ali samo zakrivanje," je dejal. "Namen našega odziva ni dodatno javno blatenje visokega šolstva v Sloveniji, ampak želja po pozitivnem spreminjanju nekaterih do študentov nepravičnih praks." 

Hkrati pa so na ŠOS opozorili, da se podobna izkoriščanja študentov dogajajo tudi na drugih fakultetah. "Dobili smo zgodbo tudi s fakultete za ekonomijo, kjer študenti pri obveznih vajah opravljajo raziskave za določeno podjetje, ki jih morajo nujno izvesti, da lahko opravijo obvezne vaje," pravi Trilar.   

'Vsakršne oblike izkoriščanja študentov ali akademskega suženjstva odločno obsojamo'

Za komentar na dogajanje smo se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje. Ravnanje fakultete za arhitekturo, na katerega so javno opozorili študenti te fakultete, je po mnenju ministrstva neetično in nesprejemljivo. "Vsakršne oblike izkoriščanja študentov ali 'akademskega suženjstva' odločno obsojamo, še zlasti, ko gre za preplet izvajanja javne službe na področju visokega šolstva ter zasebnih interesov posameznih visokošolskih učiteljev," so jasni.

Na ministrstvu zato pričakujejo, da se bo vodstvo Univerze v Ljubljani "nemudoma opredelilo do domnevno spornih ravnanj Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, od vodstva fakultete zahtevalo natančno poročilo in v primeru zaznanih nepravilnosti tudi ustrezno ukrepalo". Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa bo od vodstva Univerze v Ljubljani zahteval natančno poročilo o dejanskem stanju, morebitnih zaznanih nepravilnostih ter ukrepih, so sporočili iz ministrstva. "Ob tem še izpostavljamo, da je v skladu z določbami Zakona o visokem šolstvu skrb in odgovornost za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze, prepuščena rektorju oziroma dekanu članice univerze," so še poudarili. 

V Kariernih centrih UL zagovarjajo stališče, da mora biti delo študenta v vsakem primeru honorirano. Izpostavili so namreč, da študentom že s prevozom na delo in plačilom malic nastajajo konkretni stroški. In kako bi se moralo urediti področje študentske prakse in pridobivanja delovnih izkušenj med študijem? "S tripartitno pogodbo med študentom, fakulteto in podjetjem. Opravljanje prakse pod strokovnim mentorstvom z namenom dodatnega učenja, uporabo teoretičnega znanja v praksi, ne za potrebe nadomestila redno zaposlenega. Plačilo prakse v skladu z veljavno zakonodajo," je naštela predstojnica Kariernih centrov UL Maja Dizdarević. 

Nepravilnosti in nepoštene prakse v preteklosti

Na področju visokega šolstva je bilo najbolj burno leta 2015, ko so v javnost prišle informacije o kraji intelektualne lastnine in nepoštenih praksah posameznih profesorjev. Takrat je izbruhnila tudi afera z izplačili avtorskih honorarjev profesorjem, zaradi katere je odstopila ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Nasledila jo je Klavdija Markež, a je tudi ona morala oditi kmalu za tem, ko je sedla na ministrski stolček. Izkazalo se je namreč, da je bila njena magistrska naloga plagiat. Prepisala naj bi kar 70 odstotkov svoje magistrske naloge, med drugim je prepisovala iz diplomske naloge študenta, pa tudi iz drugih dokumentov, pri tem pa ni navedla virov.

Nato so prišli v javnost še drugi primeri akademske nepoštenosti. Novinarji so razkrili, da je dekan ekonomsko-poslovne fakultete Klavdij Logožar leta 2008 spisal študijo o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov, za katero mu je Dars plačal 24.000 evrov. Toda, težava je bila v tem, da je bila študija identična diplomskemu delu Logožarjeve študentke. Ta nepoštenost ga je stala funkcije dekana fakultete. Istega leta je brez zaposlitve ostala profesorica Fakultete za družbene vede Karmen Erjavec, za katero se je izkazalo, da je potvarjala znanstvena dela.