Izkoriščamo neomejeno bolniško ali smo Slovenci res večkrat bolni?

Več kot trinajst let znaša najdaljša bolniška odsotnost pri nas. Slovenija je namreč še edina država Evropske unije, ki ne pozna časovne omejitve bolniškega staleža. Ministrstvo za zdravje predlaga, da bi bolniško omejili na dve leti. V tujini so namreč bolniške odsotnosti praviloma omejene v povprečju na eno leto. Že po treh mesecih je verjetnost, da se pacient vrne na delo, le polovična. "Po enem letu praktično ni več možnosti, da se vrne nazaj, oziroma se redko kdo vrne nazaj," pojasni Metoda Dodič Fikfak iz medicine dela, prometa in športa.

Ko govorimo o bolniški, govorimo o začasni odsotnosti od dela. Pa vendar je bilo v Sloveniji zadnji dan preteklega leta skoraj 10.000 oseb že več kot leto dni v bolniškem staležu nad tri leta, nekaj manj kot 1500, več kot pet let pa je bilo z dela odsotnih kar 311 oseb. So med njimi tudi zlorabe bolniške odsotnosti? "Po mojem je 10 odstotkov zlorab," odgovarja Dodič Fikfak. "Ali smo strogi pri tem, da dajemo ali pa ne dajemo bolniškega staleža? Seveda smo. Ali se prepiramo z bolnikom o naravi njegovih težav, mu trdimo, da laže in mu ne verjamemo? Ne. Tega ne počnemo," odgovarja Rok Ravnikar iz Zdravniške zbornice Slovenije.

Koliko državno blagajno stanejo dolgotrajne bolniške? 

Samo lani so izdatki ZZZS znašali skoraj 639 milijonov evrov. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2 milijona evrov, v letu 2021 497,7 milijona evrov, v letu 2022 že 689 milijonov evrov, v letu 2023 606,9 milijonov evrov in v letu 2024 638,8 milijona evrov.

Drage so tudi za delodajalce. "Delo moraš prerazporediti ali ga pa odložiti in je to potem dvakratni strošek. Najprej seveda plačaš v breme delodajalca v prvih 30 dneh nadomestilo, potem moraš pa še nadomestilo za njega organizirati in še enkrat plačat," pojasni Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije. "Vprašanje torej ni, kako dolga bolniška odsotnost je dovoljena, cilj je, da se človek čim hitreje vrne na delo," dodaja Dodič Fikfak.

In mogoča rešitev? 

Načrt sistematskega prihoda nazaj na delovno mesto. "Se pravi, da se lahko začne tako sama oseba kot mogoče delodajalec pripravljati na to, kaj bo oseba sposobna delati, ko se bo vrnila na delo oz. ko bo zdravljenje zaključeno," pravi Vlasta Mežek iz ministrstva za zdravje. "Mislim, da je treba po prvem mesecu odsotnosti bolnika videti in se z njim pogovoriti, kakšen načrt ima za vračanje nazaj na delo. Že po enem mesecu," meni Dodič Fikfak. Pa ne samo dolgotrajne bolniške odsotnosti, sodoben problem so tudi tako imenovane "dnevne bolniške" pred vikendi ali prazniki. Kar nam kaže na to, da nam je zelo lepo oditi iz službe," dodaja Dodič Fikfak.

Je tu težava tudi slab odnos med delavcem in delodajalcem? "Ko je bolniška, naj bo bolniška, naj bo jasno, kaj sme delodajalec v tem času narediti, naj bo zelo jasno, kakšna navodila ima delavec glede gibanja, glede načina, kako bo najhitreje pozdravil svojo odsotnost, in se potem vrnil v nekem pozitivnem duhu, da vesta, da eden drugega potrebujeta," odgovarja Smrekar.

Dobra praksa je februarski primer Zdravstvenega doma Maribor, kjer bolniške staršem ne odobrijo brez pregleda otroka pri pediatru, pravijo na ministrstvu. A medtem v Zdravniški zbornici: "Obisk pri zdravniku ne zmanjšuje teh staležev za en ali dva dneva in v tem smislu je samo nepotrebno dodatno obremenjevanje ambulante, na drugi strani pa ostaja strošek za delodajalca praktično enak." 

Obenem ministrstvo predlaga, da bi osebni zdravniki namesto 30 delovnih dni bolniški stalež preverjali kar 90 dni. Po treh mesecih pa bi bil to: "Organ izvedencev, ki bi odločal tako o začasni nezmožnosti za delo, torej bolniškem staležu, kot tudi potem o trajni nezmožnosti za delo, torej invalidnosti," pojasni Ana Vodičar iz ZZZS. A za to so nujne zakonodajne spremembe, pravi Mežek. Ravnikar pa: "O teh stvareh nismo ustrezno izurjeni, namreč ne poznamo specifik, delovnega mesta, delovišč."  Sedaj, po 30 dneh, nadzor nad bolniškimi odsotnostmi prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izvajajo laično kontrolo, kjer preverjajo, ali se zavarovanec drži navodil zdravnikov. "Takih nadzorov je letno kar nekaj, lani jih je bilo nekaj več kot 4800, ugotovljenih kršitev ali pa nespoštovanja navodil o ravnanju pa je bilo v 4,4 odstotka," dodaja Vodičar.

90-dnevno odločanje zdravnikov o bolniškem staležu pa bo povzročilo konflikt interesov med zdravnikom in bolnikom, je jasen Ravnikar: "To bi pomenilo, da bo moral zdravnik razmišljati o tem, ali mu bolnik laže, ali obstajajo kakšni nezdravstveni interesi v ozadju." "Mislim, da bo število odsotnih 90 dni bistveno naraslo," je prepričana Dodič Fikfak. Zato v Zdravniški zbornici predlagajo, da bi se s tem ukvarjali specialisti medicine dela. "Osebni zdravniki ne moremo biti hkrati nadzorniki in detektivi, hkrati pa še zdravniki."

Samo za bolnika z najdaljšo bolniško pri nas, je bilo do letošnjega leta v breme ZZZS izplačanih že več kot 117.000 evrov.