Je odpuščanje nacionalni šport?

Predstavniki Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov 'Alternativa', Zveze delavskih sindikatov Slovenije 'Solidarnost' in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so na novinarski konferenci predstavili razloge, ki so pripeljali do organiziranja demonstracij, ki bodo v soboto na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Predstavnikom vseh sedmih sindikalnih central se bosta pridružili tudi Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, kar po mnenju organizatorjev  demonstracijam daje dodatno težo, saj gre za združitev generacij.

Kaj so ključne zahteve?

Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov. Podatkov o napovedanem številu udeležencev na novinarski konferenci niso predstavili, avtobusi s člani sindikatov bodo prihajali iz različnih koncev Slovenije. Protesti naj bi se sklenili ob 12. uri, za varnost pa je na javnih shodih po navedbah organizatorjev zadolžena policija.

Gre za izjemno resno opozorilo vladi in delodajalcem, da upoštevajo sindikalne zahteve, je uvodoma poudaril Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov. "Delo do 65. leta je nehumano, nemoralno početje do tistih, ki so začeli delati pri 15 ali 18 letih. Imamo mnogo mladih, ki so brezposelni, pa bi radi delali," je dejal Semolič.

Kot pravi, bodo vlada in delodajalci naredili veliko napako, če ne bodo uslišali njihovih zahtev. Opozoril je, da so vse dosedanje vlade upoštevale zahteve sindikatov in spomnil na dve veliki stavki. Prvo leta 1998, ko si je vlada Janeza Drnovška zamislila pokojninsko reformo s podaljšanjem delovne dobe, a je ob velikih demonstracijah vlada umaknila ta predlog. Druge velike demonstracije pa so se zgodile leta 2005 in takratna vlada Janeza Janše je imela toliko razuma in umaknila predlog enotne davčne stopnje, je spomnil Semolič. "Pahorjeva vlada bi bila tako prva, ki bi se ignorantsko obnašala do naših zahtev."

Opozoril pa je tudi, da če ne bodo uslišali njihovih zahtev, bodo sindikati primorani uporabiti druga sredstva. "Na koncu bomo zasedli tovarne, zavode, ampak ne samo za en dan. Takrat bodo ugotovili, da so njihove usode odvisne od delavcev in delavk." Po njegovem mnenju naj bi bilo nekoliko težje z delodajalci. "Vodstvo delodajalske organizacije probleme reševanja gospodarstva vidi izključno v zniževanju delavskih pravic, plač, odpravnin, lajšanju odpuščanj," je dejal. Obstajajo pa tudi razumni delodajalci, saj brez zadovoljnih delavcev ne more biti uspešnega gospodarstva, meni Semolič.

Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber je med drugim poudaril, da "ta vlada naredi vse, da preživi podjetje, nič pa, da preživi delavec". Glede pokojninske reforme je menil, da ne more biti vse podrejeno izidu matematičnega računa za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema, obenem pa spomnil tudi na odgovornosti države in njenih predstavnikov v podjetjih.

Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je opozoril, da je v javnem sektorju veliko število zaposlenih izobraženih žensk, ki bodo nosile največji del bremena v reformi. "Nemogoče se nam zdi, da bi bila bremena reforme tako neenakomerno razporejena," je dejal. Po njegovem mnenju se dogaja proletarizacija srednjega sloja prebivalstva, saj raziskovalci znanosti postajajo mezdni delavci.

"Za nas so te demonstracije začetek in ne konec," je dejal Dušan Rebolj iz Pergama. "Ne gre samo za opozorilo, ampak za sporočilo vladi, naj se vprašajo, ali kompetentno opravljajo svoje delo," je opozoril Rebolj. Namesto razbremenitve plač se zavzemajo za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni, je poudaril.

V KNSS Neodvisnost po besedah podpredsednika Miroslava Garba ocenjujejo, da se materialni in delovnopravni položaj ne le nižjega, ampak tudi srednjega sloja slabša, zato med drugim izpostavljajo zahtevo po znižanju dohodnine. Benjamin Ornik iz Solidarnosti pa je opozoril, da je "odpuščanje delavcev nov nacionalni šport", ter se zavzel za novo oblikovanje vrednot, na podlagi katerih bodo možne reforme.

Žaljiva Pahorjeva izjava

Še posebej pa je sindikaliste zbodla izjava premierja Boruta Pahorja, da so zahteve sindikatov pretirane in nevarne. Pahor poudarja, da si plače 600 evrov ne moremo privoščiti in bolje je en brezposeln na kratki rok, kot dva na dolgi. Sindikalist Milan Utroša mu je vrnil: "Če bo ta brezposeln sam premier, bo v tej državi kar v redu.“

Eden izmed sindikalistov pa je dejal sledeče: "V Sloveniji imamo nov nacionalni šport zraven nogometa, ta se pa imenuje odpuščanje delavcev“. 

Pahor poziva sindikate: Vrnimo se k pogovorom

Na sobotne demonstracije se je odzval tudi premier Pahor. Pahor pravi, da so demonstracije legitimen način upora, a vlada predlaga, da bi se pogovarjali za okroglo mizo, ki so jo sindikati zapustili, zato jih poziva, naj se vrnejo.

Zahteva po 600 evrih je ta hip pretirana. Če bi jo uveljavili čez noč, bi pomenila resno ogroženje slovenskega gospodarstva. Dolgoročno bi to pomenilo zapiranje delovnih mest, kot družba bi postali nekonkurenčni, meni Pahor. "Šli bomo na rob evropskega razvoja in kaznovali generacijo, ki prihaja za nami." Minimalno plačo moramo dvigati postopno, poudarja Pahor.

Premier je spregovoril tudi o delovni dobi. "Jaz odgovornosti, da bodo naši otroci nosili breme, ne morem sprejeti. Pokojninski sistem mora biti vzdržen za vse generacije. Tudi za tiste, ki šele vstopajo na trg delovne sile in si zaslužijo varno starost. Delovna doba bo seveda daljša.“ Starost 60 oziroma 65 let ne bo implementirana jutri, ampak čez čas, poudarja Pahor, ki dopušča možnost, da imajo industrijski delavci, ki pri tej starosti ne morejo več delati, svoje privilegije.

Kot poudarja, bi radi ugodili pričakovanjem sindikatov in nekateri kompromisi bodo gotovo doseženi. "A nekje ni možno iti pod čas in prostor. Morajo obstajati medgeneracijska solidarna pravila. Lahko se sistem zlomi ali pa ena generacija plača za drugo.“

Sindikati morajo zato razmisliti o posledicah svojih zahtev, prav tako pa tudi delodajalci. "Vrnimo se k pogovorom," je na koncu še enkrat rekel Pahor, ki je obenem prepričan, da sindikati vladi res ne morejo očitati, da socialnemu dialogu ni namenjala dovolj časa in energije.