Izjemna ocena bolnišnic

nevem ktera je dobra, vem pa v katero si neželim biti. Imam očeta v bolnišnici Jesenice. Operiran je bil na nogi ( stopalo). Vsakič, ko sem ga obiskal pa ni bilo velikokrat sem bil zelo razočaran.V tem času mi niti enkrat ni uspelo govorit z zdravnikom, ker je sevede v sluzbi samo dopoldan tako kot jaz. Kje sem že slišal, da imajo preveč dela, da morajo nevem kolikokrat delati nadure. bla bla! Po drugi operaciji , še isti dan obiščem očeta, najdem ga poscanega v postelji pižama je bila že skoraj suha. Oče vstane iz postelje še vedno omotičen od nerkoze.Sestri rečem za pižamo. Reče mi, da jo nimajo , pogleda očeta in praša če jo res rabi!? Kako se pa vam zdi, sem vprašal. nato jo nekje našla. Po dveh urah prideta v sobo dve sestri deliti tablete. na očetovi omarici posodica s tableti. sestra ga vpraša zakaj ni spil tablete. oče ji odgovori, da jih je ko se je zbudil. sestra vzame tablete pogleda kartoteko in reče: sej sploh niso vaše!!? halo! nobena nevidi poscane postelje. Oče se uleže, rata mu slabo in očitno mu gre na bruhanje. Vprašam če majo kakšno posodo za bruhat. oče se na hrbtu dobesedno davi in poskuša obrniti na bok in doseči posodo. Sestra pa A spet vam je slabo, a ste kadil, zakaj ste vstajal bla bla med tem ko oče komaj sam doseže posodo in mu nekako na pol uspe bruhati v posodo in na tla.Sploh se nista ganile. Posodo sem mu moral jaz vzet iz rok in jo položiti na mizo.Med tem se norčujeta iz drugega pacienta. Zvečer očeta prične boleti hrbtenica, in zdaj že dva tedna ga še vedno boli, da se komaj premika, filajo mu inekcije proti bolečinam, pregledali ali slikal hrptenico pa ne. pravijo to je odležanja in teže. Po devetih urah ležanja te hrbtenica zgrabi da si nesposoben. nebi reku. Kar je najhuje ga bodo jutri pustili domol. Zadetega od tablet in napol invalida. Ja pa še pljučnico je fasal tam, da ne pozabim omenit. nikoli v življenju ga nisem videl prehlajenega!

Nevem na kakšni podlagi je ta anketa nastala in katere ljudi so anketirali, tiste ki so pogosto bo bolnišnicah ali tiste ki so redko (vsaj jaz spadam med te). Menim, da so odgovori dani na podlagi lastnih izkušenj oz. izkušenj bližnjih sorodnikov, verjetno je anketa štela oboje. Mislim da na takšno anketo zelo težko odgovarja nekdo, ki v zadnjih desetih do dvajsetih letih bil enkrat v bolnici, tudi svojci. Taka anketa gotovo ni lahko izvedljiva. Da je Bolnišnica Valdoltra na tretjem mestu je lepo videti, ta bila namreč zadnja kjer sem do sedaj bil, pa še to kot najstnik. Da so psihiatrične bolnišnice na dnu, ni nič neobičajnega, saj psihiatrija ni ravno področje, ki bi jo ljudje hvalili, njena zgodovina je še kar dovolj živa in tudi za marsikoga je še preveč nerazumljiva, psihologija kot veda in znanje namreč. Je pa prav šokantno, da je ravno porodnišnica (Kranj) na samem dnu, pa jim mladi bodoči starši še slploh lahko zaupajo.

seveda so spregledali in to tako velik absces da so na kliničnem centru rekli da ga ni mogoče spregledati.Krivo je bilo to, da na Jesenicah zdravnik ki je opravljal ultrazvok očitno ni bil dovolj usposobljen za to. Brat bi zaradi njihove malomarnosti lahko čez noč umrl oni pa niti vedeli nebi zakaj! Hvalabogu imam sama osebno dokaj dobre izkušnje z zdravstvom, le ta primer sem morala napisati, saj smo bili takrat res šokirani in ogorčeni zaradi takšne nestrokovnosti na Jesenicah.

Glede Annuskee predpostavljam, da je kdo kaj spregledal in so potem delali na napačnih predpostavkah. Sam imam zelo pozitivno izkušnjo s Kliničnim centrom, kjer sem pred časom bil na operaciji. Ljudje so tam prijazni, če si ti po svojih močeh prijazen z njimi. Jasno pa je, da je problem že sam po sebi iti v bolnico, najbrž ne moreš tja odnesti vseh svojih razvad in slabih navad. Mnogo pa je tudi odvisno od resnosti obolenja. Zase lahko rečem, da slovenskemu zdravstvenemu osebju zaupam.

Videla sem rezultate ankete in moram reči da se ne strinjam z njimi. To bi posebej poudarila za Jeseniško bolnišnico kjer so nas lani Decembra in letos Januarja razočarali na polni črti. Moj brat je bil tja napoten zaradi visoke vročine in neznosnih bolečin v predelu mehurje in male medenice že decembra lani. Po enem tednu ležanja na otroškem oddelku so ga domov odpustili brez diagnoze, bolečine so mu odpravili z antibiotiki. Januarja so se pojavili spet isti simptomi, le da tokrat v še bolj boleči obliki.Zaradi bolečine sploh ni mogel hoditi! Spet je bil napoten na Jesenice in spet je en teden ležal na oddelku brez kakršnekoli diagnoze. Najhujši šok je bil, da je neka zdravnica mojo mamo vprašala če je možno da se fant dela da ga boli!!! Da ne govorim o malomarno narejenem ultrazvoku, ki zaradi nesposobnosti izvajalca ni pokazal ničesar čeprav bi moral. Po enem tednu so ga končno poslali na CT in le ta je pokazal veliko absces v predelu med mehurjem in malo medenico. Ukrepati je bilo treba takoj saj bi lahko prišlo do razlitja bule in s tem do sepse.Zjutraj so ga napotili v ljubljansko pediatrično kliniko na hemato-onkološki oddelek na punktacijo da so ugotovili ali je bula rakastega izvora-na srečo ni bila. Bila pa je potrebna takojšnja operacija, zdravniki v Kliničnem centru pa so samo zmajevali z glavo nad nesposobnostjo kolegov z Jesenic, saj niso mogli verjeti, da tako velike bule niso videli že na rentgenu! Še isti dan je bil operiran in na srečo je sedaj z njim vse v redu. Vzroka zakaj je do tega prišlo na žalost še sedaj ne vemo ker niso mogli ugotoviti, vendar lahko povem samo to, da so bili na Kliničnem centru izredno prijazni, ukrepali so hitro , prisebno in strokovno kot se za takšno bolnišnico spodobi.

Naše bolnišnice so vrhunske in kader tudi. Če nas je malo pač nismo mi krivi za čakalne vrste in razne stranske socialne učinke.