Tomčić: Še ena živčna poteza slovenske diplomacije
Tomčič je prvi hrvaški predstavnik, ki se je odzval na nedeljsko odločitev slovenskega zunanjega ministrstva, da zaradi zadnjih izjav hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule do nadaljnjega na posvetovanja v Ljubljano pokliče veleposlanika Bekeša.
"Če želimo razvijati dobrososedske odnose, bi bilo bolj modro, da bi jih gradili brez ultimatov. Treba bi bilo sesti in se pogovoriti o tem, kako bo Jadransko morje funkcioniralo glede plovbe, ekološke in biološke zaščite in zaščite ribjega življa," je dejal Tomčić.
Po njegovem mnenju je način delovanja slovenske diplomacije izraz "določenih pritiskov na Hrvaško glede tistega, do česar Slovenija nima pravice". Tomčić je tudi prepričan, da slovenski odziv ni posledica izjav Picule, temveč spoznanja slovenske strani, da bo Hrvaška razglasila izključno ekonomsko cono (EEZ), da ima kot vsaka obalna država do tega pravico, in da na žalost Slovencev sporazum o meji v Piranskem zalivu ni bil podpisan.
Četudi bi Slovenija hipotetično dobila 99 odstotkov Piranskega zaliva, ne bi imela izhoda na odprto morje in ne bi mogla izpolniti zahtev za razglasitev EEZ, je menil predsednik hrvaškega sabora. Glede izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenija pretehtala podporo Hrvaški pri vstopu v EU, pa je Tomčić dejal, da Slovenija ne bo odločala o vstopu Hrvaške v EU. "Naj mu ta izjava obleži na vesti," je še dejal Tomčić.
Na zunanjem ministrstvu pojasnili svojo odločitev
Minister Dimitrij Rupel je na tiskovni konferenci danes poudaril, da si je Slovenija vedno želela dobro sosedsko sodelovanje z republiko Hrvaško, zadnje izjave hrvaškega zunanjega ministra Picule pa se mu zdijo nespremenljive in bi lahko povzročile resno poslabšanje odnosov med državama. "Posamezne izjave hrvaškega ministra, denimo o skladnosti gospodarskega pasu z zahtevami evropske komisije, pa so preprosto neresnične", je še povedal minister Rupel.
Po mnenju Jelka Kacina, bi se lahko za ta korak odločili že prej, "ampak upali in pričakovali smo, da hrvaška stran razume način in vsebino približevanja standardom Evropske unije. Očitno temu še ni tako, zato si osebno želim, da bi imeli na Hrvaškem volitve čimprej, da bi se lahko začeli pogovarjati o skupni prihodnosti, če je skupna prihodnost v Evropski uniji tudi iskrena želja celotne hrvaške politične elite," je še dejal Kacin. Odbor DZ za zunanjo politiko bo sicer o hrvaški nameri o razglasitvi izključne ekonomske cone na Jadranu, čemur Slovenija nasprotuje, razpravljal v sredo.
Čeprav sta Slovenija in Hrvaška razglasili samostojnost istega dne, hrvaška politična elita še vedno ne razume vprašanja nasledstva po nekdanji Jugoslaviji, je opozoril Kacin. Vrsta vprašanj, ki izhajajo iz nasledstva, je nerešenih, tako vprašanje odnosa do meje, vprašanja prevzema obveznosti do varčevalcev na svojem območju, vprašanj prostega pretoka blaga, oseb in kapitala. Zato je odločitev o posvetovanjih veleposlanika na ministrstvu na mestu, saj sogovorniki na hrvaški strani drug drugega demantirajo, je prepričan Kacin.
"Če na eni strani predsednik Republike Hrvaške Mesić skupaj s predsednikom Republike Slovenije Drnovškom daje ene vrste sporočila, so izjave ministra za zunanje zadeve Picule v nasprotju s sporočili. Dokler ne bo hrvaška politična elita dajala enoznačnih sporočil, se je z njimi težko pogovarjati, kaj šele karkoli dogovoriti," je še dejal Kacin.
Parlamentarne stranke se strinjajo z odločitvijo MZZ
Predsednik SDS Janez Janša se je na izjavo hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, da Slovenija nima stika z odprtim morjem odzval z besedami, da je Slovenija pomorska država, ki ima nesporno suverenost nad delom Jadranskega morja in neposreden dostop do mednarodnih voda. "V nekaj mesecih bo to morje zaščiteno tudi s 5. členom Washingtonske pogodbe, ko bo Slovenija postala tudi članica zveze Nato," je še dejal Janša. Slovenija je po njegovi oceni sedaj v "defenzivi" in lahko le odgovarja na hrvaške poteze.
Odločitev zunanjega ministrstva, da do nadaljnjega na posvetovanje pokliče slovenskega veleposlanika v Zagrebu, je pozdravil prvak SMS Dominik Černjak, ki pa meni, da ta ukrep ne sme ostati osamljen, saj bi morali glede tega vprašanja vztrajati pri svojem stališču. Ob tem je poudaril, da bo Slovenija prihodnje leto postala članica Evropske unije, kar je tudi glavni hrvaški cilj. Prav članstvo v EU pa bo pogajalska izhodišča po mnenju prvaka SMS okrepilo. Vendar pa je na problematiko odnosov s Hrvaško treba gledati širše, saj se bi vse težave, ki smo jim priča, že rešile, če bi si slovenska politika bolj zavzeto prizadevala rešiti odprta vprašanja s sosedo, zlasti glede meje na morju, meni Černjak. Tako je pozdravil napoved premiera Antona Ropa, da bo Slovenija pri zavarovanju nacionalnih interesov okrepila diplomatske aktivnosti, tudi v smislu ekonomske diplomacije.
V DeSUSu so zaskrbljeni zaradi stopnjevanja in nerazumljivega pritiska hrvaškega vodstva v odnosih s Slovenijo. V najmanjši koalicijski stranki podpirajo vlado in MZZ, da vztrajata in ne popuščata v odnosih s sosedo, zato tudi pozdravljajo potezo MZZ, da veleposlanika v Zagrebu pokliče na konzultacije v Ljubljano. Slovenija mora biti v odnosih z južno sosedo aktivna, sicer pa je izhod na odprto morje naravna in neodtujljiva pravica Slovenije, je dejal generalni sekretar demokratične stranke upokojencev Pavel Brglez.
Že v nedeljo pa je predsednik državnega zbora in ZLSD Borut Pahor dejal, da vprašanje stika Slovenije z odprtim morjem ni in ne more biti stvar hrvaške politične volje. Sam sicer razume, da je sosednja država pravzaprav že v predvolilnem času, za katerega je značilna določena "robatost" pri izjavah, kljub temu pa bi morali, po njegovem prepričanju, visoki predstavniki države paziti na svoje izjave. Po odločitvi o pozivu veleposlaniku Bekešu na posvet pa je Pahor dejal: "Zdi se mi, da je prav, da slovenska stran reagira in sem tudi zadovoljen s korakom, ki ga je storil slovenski zunanji minister."
Član izvršilnega odbora SLS Andrej Umek je omenjeno potezo ocenil kot primerno v dani situaciji, saj se mora Slovenija odzvati. Pri tem je izrazil upanje, da se bo odzvala enotno in koherentno ter z dobrimi argumenti.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je prepričan, da je nedeljski ukrep zunanjega ministrstva primeren, vendar pa je bil ta sprejet prepozno. Ob tem pa je izrazil prepričanje, da bi se morala vlada o tako vitalnih vprašanjih slovenske zunanje politike posvetovati s predstavniki vseh parlamentarnih strank, povsem nesprejemljivo je, da se o tem razpravlja preko medijev, saj gre tu za vitalne interese države, za katere bi se morali zavzeti vsi.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško vedno slabi in neurejeni. Vzpostavitev izključne ekonomske cone EEZ pa je po njegovem mnenju neizvedljiva, saj se Hrvaška ne zaveda, da lahko takšno cono razglasita tudi Črna Gora in Albanija ter tako onemogočita dostop Hrvaške do odprtega morja. Slovenskega veleposlanika v Zagrebu pa bi zunanje ministrstvo moralo poklicati že prej.
Illy proti razglasitvi izključne ekonomske cone
Predsednik italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy je v pogovoru za časnik Delo na vprašanje, če bi podprl namero Hrvaške, da razglasi izključno ekonomsko cono, dejal, da z načrtovano razširitvijo pasu ne soglaša. "Na tako majhnem, zaprtem morju, kot je Jadran, bi morali uporabiti procedure v skladu z namerami cele EU. Ne more biti niti enostranske niti samo dvostranske odločitve v tem smislu, da bi razširili teritorialne vode v Jadranu," je med drugim dejal Illy.
Tudi v odnosu do drugih držav je takšna odločitev nesprejemljiva, ker bi Jadran moral ohraniti mednarodne vode in v njem dopustiti prost prehod ladjam katerekoli države. Takšnega načrta si ni mogoče niti zamisliti, ne da bi v odločitev vključili vseh zainteresiranih držav. Slovenija je med najbolj pomembnimi, so pa še Grčija, Albanija... Vse države bi morale biti soglasne pri taki odločitvi, ki me v vsakem primeru pušča v dvomih. Četudi bi namreč vsi soglašali s tako razglasitvijo, bi dvomil v njeno pravilnost, je poudaril Illy. Govorice, da Italija pod mizo podpira Hrvaško pri teh namerah, se Illyju ne zdijo verjetne in ker je bral tudi demantije italijanskega veleposlanika, meni, da je šlo za nesporazum.
