Avstrijski predsednik
Tudi češki predsednik Vaclav Havel je potrdil, da je bilo na srečanju govora o Beneševih dekretih, vendar le na kratko. Sicer je menil, da je zgodovino treba analizirati, saj se iz tega nekaj naučiš. Vendar pa zgodovine ne bi smeli izkoriščati za politične namene, še posebej zato, ker to ponavadi zgodovino zamegli, ne pa razjasni. Predsednik Češke je tudi pozdravil ustanovitev sveta Nato-Rusija. Po njegovem mnenju gre za dober sporazum, ki bo imel pozitivne učinke, vendar bo še treba videti, kako se bodo stvari razvijale naprej. "Prepričan sem, da bo v duhovnem, zgodovinskem, narodnostnem in geografskem smislu Srednja Evropa vedno predstavljala zelo specifično, drugačno regijo, katere značilnost je raznolikost njenih narodov in njihove preteklosti," je še dodal češki predsednik.
Madžarski predsednik Ferenc Madl je poudaril potrebo po pravih, točnih informacijah o kandidatkah za vstop v Evropsko unijo. Samo na tej podlagi bo namreč Bruselj lahko sprejemal ustrezne odločitve, razblinil pa se bo strah državljanov Unije pred širitvijo, je poudaril. Madl je ob tem še dodal, da bodo točne informacije o EU državljanom kandidatk omogočile, da se seznanijo s tem, kaj lahko pričakujejo od vstopa v EU.
Slovaški predsednik Rudolf Schuster je na vprašanje, ali Bratislavo skrbijo nekatere ocene, da bi lahko prišlo do odložitve širitve EU, izrazil prepričanje, da bodo najbolje pripravljene države konec leta uspešno sklenile pogajanja o članstvu in da bo proces širitve potekal po načrtih. Sicer pa je poudaril, da je potrebno obljube o pomoči državam z jugovzhoda Evrope pri vključevanju v evroatlantsko družino, dane na srečanju predsednikov v Sloveniji, tudi držati. Slovaški predsednik se je tudi pošalil na račun pogostih zamenjav Slovenije in Slovaške. Kot je dejal, včasih zamolči, da v resnici ni Slovenec, in sicer takrat, ko ga hvalijo, misleč, da prihaja iz Slovenije, kadar pa sliši kritike, hitro pove, da prihaja s Slovaške.
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je po končanem 9. srečanju srednjeevropskih držav ocenil, da je bilo srečanje uspešno in da so sicer takšna srečanja pomembna. Kwasniewski je govoril predvsem o procesu širitve Evropske unije, ki je bila ena glavnih tem v dveh dnevih pogovorov. Glede možnosti upočasnitve ali preložitve širitve Unije je dejal, da Poljska upa, da se bo uresničil časovni načrt, ki je bil poudarjen že med švedskim predsedovanjem Uniji in ponovljen med španskim predsedovanjem. To pomeni, da se bodo pogajanja s kandidatkami zaključila konec letošnjega leta, naslednje leto pa bo namenjeno vsem nadaljnjim potrebnim postopkom, ratifikaciji pristopnih pogodb in referendumu o vstopu v EU na Poljskem, je dejal. Nove članice bi po takem scenariju v Unijo vstopile s 1. januarjem 2004, je dodal Kwasniewski. Tudi na Poljskem obstajajo nekateri strahovi o možni upočasnitvi širitve, o katerih je nedavno spregovoril tudi komisar za širitev Günter Verheugen. Poljski predsednik meni, da je razumljivo, da komisar Verheugen pritiska na kandidatke, saj je to njegovo delo, toda Poljska bo pravočasno opravila vse zadane naloge, ki jih narekuje širitev. Kwasniewski zato vidi realne možnosti, da bo širitev potekala po predvidenem načrtu.
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je o srečanju dejal, da je to njegovo drugo srečanje, ki se ga udeležuje, na njem pa sodelujejo tudi predsedniki vseh drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. To je po njegovih besedah za države, ki so nekdaj živele v neki večji skupni državi, poseben trenutek, pa tudi možnost za tovrstne potrebne stike.
Predsednik predsedstva BiH Beriz Belkić je ocenil, da bo podpis izjave med ZRJ in Hrvaške na tokratnem srečanju srednjeevropskih predsednikov zagotovo vplival na stabilizacijo razmer v BiH. Celoten prostor je stalno preplavljen s sporazumi in deklaracijami, ki odstopajo od stanja na terenu, zato je dobrodošla izjava predsednikov Koštunice in Mesića, ki v enem delu izjave omenja BiH kot samostojno, suvereno in mednarodno priznano državo. Čeprav je to dejstvo, ki ga ni treba potrjevati, pa Belkić omenjeno izjavo podpira v luči političnih opcij v BiH, ki še vedno verjamejo, da proces v BiH v smislu vzpostavitve neodvisne in samostojne države še ni končan. Belkić je tudi pozdravil petkovo ratifikacijo sporazuma o preureditvi odnosov med Srbijo in Črno goro ter zatrdil, da je BiH še naprej pripravljena sodelovati s sosednjo državo. Belkić je imel v okviru dvodnevnega srečanja vrsto dvostranskih pogovorov. Poleg Kučana se je sestal z ukrajinskim kolegom Leonidom Kučmo, hrvaškim kolegom Mesićem, jugoslovanskim predsednikom Koštunico in nemškim Johannesom Rauom; s slednjim je govoril predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Sicer pa je bosanski voditelj tokratno srečanje predsednikov izkoristil za to, da pokaže, kot je dejal, da je BiH prišla tja, kjer bi morala biti že pred nekaj leti, da je del Srednje Evrope.
Makedonski predsednik Boris Trajkovski, ki se je letos prvič udeležil srečanja srednjeevropskih držav, je na vprašanje, ali se Makedonija čuti srednjeevropska država, dejal, da Makedonija zagotovo sodi v Evropo. Sicer je Trajkovski predstavil predvsem dvostranske pogovore z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, s katerim sta v petek govorila o problemu meje med ZRJ in Makedonijo, kjer je problematičen zlasti kosovski del meje. Kot je dejal Trajkovski, dogovor o meji med ZRJ in Makedonijo obstaja, potrebna pa je še demarkacija. Po njegovem mnenju bodo morale do končane demarkacije tam ostati mednarodne sile Kfor, ki morajo zagotoviti nudijo varnost strokovnjakom, ki bodo opravili označitev meje.
Romunski predsednik Ion Iliescu je med drugim spregovoril o procesu globalizacije in o razlikah med bogatimi in revnimi državami. Menil je, da ta proces prinaša negativne posledice, kot je trgovina z mamili in nezakonito priseljevanje, čeprav je potreben. Iliescu je tudi izrazil željo, da bi 11. srečanje srednjeevropskih predsednikov potekalo v Romuniji.
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je med drugim spregovoril tudi o širitvi Evropske unije. Kučma je opozoril, da je treba pri širitvi EU upoštevati tudi tiste države, ki bodo tokrat ostale zunaj. Po njegovem mnenju je treba najti tako rešitev, ki bo upoštevala interese vseh držav in bo v ekonomskem smislu najmanj boleča.
