Obsojeni na akutna razmerja ideoloških perverzij, kjer vsaka politična oligarhija, ki se ji posreči priti na oblast, najprej ustoliči svoje lokalne vazale, ti pa podpirajo umetniško kulturno produkcijo po svojih približnih občutkih in glede na plemensko pripadnost, Slovenci sami poskrbimo za to, da nas na svetovnih zemljevidih umetniških produkcij ni, oziroma smo toliko, kolikor zmore nekaj posameznikov poganjati avtopromocijske stroje iz lastnih energijskih zalog. Prepuščeni lastni iznajdljivosti in entuziazmu, s katerim zasledujemo vizije, ki jih želimo realizirati v mrežo najsodobnejših umetniških hotenj, se dnevno soočamo z onemogočanjem politično motiviranih, pooblaščenih zastopnikov naroda, zastopnikov mestnih oblasti, cehovskih priviligirancev, itd.
In da ne bo nesporazumov: Ni problem v tem, da se favorizirajo tradicionalne umetniške tehnike in buržoazne estetske prakse, ni problem v pevskih zborih, v gledališčih iz devetnajstega stoletja, v razcvetličeni literaturi in slikarskih dekorativizmih! Problem je v tem, da se pod krinko diskurza lepih umetnosti skriva ideološka prostitucija, ki legitimizira diletantstvo, frivolnost, zakotnost in površnost. Zanje ni pomembno, kaj ustvarjalec doprinaša, razvija in vzpostavlja kvalitetnega na ravni umetniškega izbora, žanra. Pomembno je le, da so omogočani znanci, preverjeni kadri in pripadniki. Za gospodarje je pomembno, da se umetniška produkcija zadrži na ravni neobvezne zabave in rekreacije za delovne množice, ki ne sme misliti s svojimi glavami. Kalna voda, mrak in megla so spretno ustvarjeni biotop manipuliranih množic.
Zato pozivamo oblastnike in gospodarje vseh vrst, naj opravijo svojo nalogo na ravni svojega simbolnega mandata in se jasno in javno opredelijo do sodobnih umetniških praks s svojimi kulturno-umetniškimi politikami. Gospodje! Karte na mizo!
