Slovenija med članicami EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe

Na evropskih volitvah v Sloveniji je slavila SDS, ki je po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije (DVK) s 30,65 odstotka glasov osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,15 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,53 odstotka glasov), SD (7,72 odstotka glasov) in NSi (7,66 odstotka glasov). Gre za podatke, osvežene ob 4.50.

V Evropski parlament so bili z liste SDS izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič, z liste Gibanja Svoboda pa Irena Joveva in Marjan Šarec. Z liste Vesne je bil v Evropski parlament izvoljen Vladimir Prebilič, z liste SD Matjaž Nemec, z liste NSi pa Matej Tonin.

Evropskih volitev se je po preštetih 99,93 odstotka glasovnic udeležilo 41,34 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ doslej.

Izidi volitev sicer še niso končni. Danes po 12. uri bodo namreč okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije.

Enako bodo storile tudi za rezultate na glasovanjih treh posvetovalnih referendumov. Slednjim so volivci prižgali zeleno luč. Za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je izreklo 54,86 odstotka volivcev, za rabo konoplje v medicinske namene 66,64 odstotka volivcev, za osebno rabo 51,55 odstotka in za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah 70,83 odstotka volivcev.

Na končne izide nedeljskih glasovanj bo sicer treba še počakati do 17. junija. Takrat bodo namreč prešteli še glasove iz tujine.

Postopek ugotavljanja končnega uradnega izida evropskih volitev in referendumskih glasovanj z objavo v uradnem listu mora biti sicer končan do 7. julija.

Slovenija med članicami EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019, je Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk, je danes povedal tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta Jaume Duch. Kot je še pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju, je volilna udeležba na ravni EU po začasnih podatkih okoli 51-odstotna, kar je nekoliko bolje kot pred petimi leti. Takrat je bila udeležba 50,66-odstotna.

Med državami z največjim povečanjem volilne udeležbe je Duch poleg Slovenije omenil Madžarsko, kjer je udeležba višja za 15 odstotnih točk. V Nemčiji se je zvišala za 3,4 odstotne točke, na Nizozemskem za 4,2 odstotne točke, na Portugalskem za 6,7 odstotne točke, na Češkem za 7,7 odstotne točke, na Slovaškem pa za 9,6 odstotne točke.

V Sloveniji je bila volilna udeležba leta 2019 28,9 odstotna, letos pa po neuradnih podatkih državne volilne komisije 41,4 odstotna.

Najnižjo udeležbo so na tokratnih volitvah v Evropski parlament zabeležili na Hrvaškem, 21,34 odstotka, kar je znatno manj kot na volitvah leta 2019, ko je bila 29,85-odstotna. Manj kot 30 odstotkov volivcev je šlo tokrat na volišča še v Litvi, in sicer 28,94 odstotka, je razvidno iz podatkov na spletni strani Evropskega parlamenta.

Na repu med članicami unije je glede na volilno udeležbo tudi Bolgarija, kjer je volilo 31,8 odstotka upravičencev, čeprav je volilna udeležba obvezna. Glasovanje je sicer obvezno tudi v Belgiji, Luksemburgu, na Cipru in v Grčiji.

Udeležba je bila najvišja, 89,2-odstotna, v Belgiji, kjer so v nedeljo potekale tudi parlamentarne in regionalne volitve, sledita Luksemburg (82,3 odstotka) in Malta (73 odstotkov).