S sporazumom se bo ukvarjalo sedem skupin

Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je danes dogovoril o načinu dela za oblikovanje vsebine socialnega sporazuma 2012–2016. Usklajevanje vsebine bo teklo po temah v okviru sedmih delovnih skupin, ki naj bi bile sestavljene in pripravljene na delo naslednji teden. Socialni partnerji po novem upajo, da jim bo uspelo usklajen dokument podpisati julija.

"Danes smo se dogovorili o načinu dela za oblikovanje socialnega sporazuma in verjamem, da bo poskus uspešen," je po seji ESS v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. "Prizadevali si bomo, da bo sedem delovnih skupin začelo delati čim prej. Dogovorili smo se, da bodo sindikati in delodajalci svoje predstavnike sporočili do srede, potem pa bodo resorna ministrstva sklicala prve seje teh skupin," je pojasnil minister.

Po njegovih besedah bodo morale skupine delati precej intenzivno, do prve evalvacije njihovih dosežkov pa naj bi prišlo čez kakšen mesec dni. Tedaj bo tudi jasno, "kam gredo zadeve, ali skupaj ali narazen". "Če gredo skupaj, potem bomo ocenili tudi možnost, v kakšnem času lahko pride do končnega dogovora oz. ali je ta lahko dosežen nekje v juliju," je poudaril.

Minister namreč ne verjame, da bi bilo mogoče sporazum podpisati do 20. junija, kar je bil prvotni rok vlade. Zamik ga ne skrbi, saj je bil že sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim se začenja nujno varčevanje.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je z današnjim dogovorom o načinu dela po delovnih skupinah "zelo zadovoljen".

"Danes so izhodišča za socialni sporazum podpisale še ostale sindikalne centrale, in to je tista prava popotnica za uspešna usklajevanja," je bil optimističen. Dokument izhodišč je namreč od danes naprej opremljen s podpisi vseh socialnih partnerjev.

Tudi Smole je sicer priznal, da je veliko dvomov v dosegljivost vladnega cilja podpisati sporazum do 20. junija, in sicer predvsem na sindikalni strani. Sam vendarle verjame, da bi dogovor lahko dosegli do prvotnega roka. "Treba je upoštevati, da smo delodajalci in sindikati začeli bipartitni dialog že na začetku tega leta, ko še ni bilo nove vlade," je opozoril.

Delovne skupine bodo začele delati že prihodnji teden, nov socialni sporazum pa bi bil lahko podpisan konec naslednjega meseca ali nekje sredi julija, je napovedal predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Dodal je, da bo čas dogovora socialnih partnerjev odvisen od tega, kako različna bodo njihova stališča.

Kot je poudaril, je Pergam svoj predlog vsebine že pripravil, če bi njihove predloge upoštevali, pa bi bi bili dokument pripravljeni podpisati že danes. Težava je, da denimo predlogov delodajalcev še niso videli, je dodal.

"Mi smo pripravljeni na razmeroma intenziven tempo. Sindikati namreč po poglavjih pripravljamo svoj predlog vsebine, tako da bomo za pogajalsko mizo prišli poenoteni," pa je pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Ni pa realno pričakovati uskladitve do 20. junija, je zatrdil in dodal, da se zato danes s tem datumom niso obremenjevali. Nov terminski cilj za sklenitev sporazuma bi bil lahko po njegovih besedah opredeljen čez 14 dni.

Semolič je v luči dejstva, da je socialni sporazum tudi prispevek k večjemu zaupanju med socialnimi partnerji, pozval tudi k tesnejšemu sodelovanju z ministri. Sindikalne centralne so namreč po njegovih besedah te dni pozvale k srečanjem z nekaterimi ministri, denimo na temo Primorja in kohezivnih sredstev, a na njihova vabila ni bilo odziva.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem napovedal, da bodo predlagali, da se delovne skupine nekoliko omeji, saj da je predlog sedmih skupin nekoliko zahteven.

"Ni pa mogoče pristati na datume. Za zakon za uravnoteženje javnih financ smo zamudili več kot mesec dni in pol, zato predlagamo, da se temu primerno dogovor o socialnem sporazumu potegne v jesen," je povedal.

Nekaj konkretnih besed je bilo tudi o sami vsebini sporazuma. Vizjak je menil, da bodo pogajanja težka na vseh področjih, posebej pa je izpostavil delovnopravno zakonodajo, pokojninsko reformo, socialno politiko, javne finance, trajnostno naravnan gospodarski razvoj, ki je povezan s področji okolja, kmetijstva, infrastrukturnimi projekti in konkurenčnim gospodarstvom, ter šolstvo.

Posedi je denimo opozoril, da se ne strinjajo z vladnim razumevanjem fleksibilnosti trga dela; da so za notranjo prožnost, ne pa tudi za zunanjo. "Po domače povedano" so proti prožnemu odpuščanju in zaposlovanju.

Štrukelj pa je izrazil pričakovanje, da se v sporazum zapiše tudi konkretne stvari, kot je to, koliko bo država dala za visoko šolstvo in znanost ter kaj bo z referendumsko zakonodajo.