Ob približevanju zaključka študijskega leta in pričetku novega študenti pozivajo pristojno ministrstvo, da omogoči dodatno leto študija zaradi izpada študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022. Epidemija je v študijskem letu 2020/21 trajala dobra dva meseca; od 12. marca do 15. maja (devet tednov), kar je bilo tudi v praksi obdobje trajanja študija na daljavo. V tem času po študijskem koledarju potekajo predavanja, vaje in seminarji, izpiti pa se praviloma ne izvajajo.
V letošnjem študijskem letu je epidemija trajala od 19. oktobra 2020 do 16. junija 2021 (34 tednov). Od tega se je študijski proces v celoti izvajal na daljavo 14 tednov, nadaljnjih 14 pa so se v živo izvajale le laboratorijske vaje v omejenem obsegu. Kljub koncu epidemije in sproščanju ukrepov študij še vedno ne poteka popolnoma v živo, saj je način izvajanja v domeni posameznih visokošolskih zavodov ali celo nosilcev predmetov. Vmes je minilo tudi že eno izpitno obdobje. "Odveč je že ponavljati, da kakovost študija na daljavo ni primerljiva s študijem v živo; z vidika pridobivanja znanja je bilo celotno letošnje študijsko leto izgubljeno," poudarjajo v ŠOS.
"Ovire, ki jih je pred študente postavil izziv študija od doma, so otežile tudi uspešno opravljanje študijskih obveznosti. Še posebej problematično je dejstvo, da nimajo vsi študenti enakih pogojev za študij na daljavo, zaradi česar je lahko študijski uspeh sorazmerno nižji s slabšim socialnim položajem v domačem okolju študenta. Nedostopnost do kakovostne internetne povezave, deljenje računalniške opreme s sorojenci, pomanjkanje mirnega okolja za koncentracijo in študij imajo lahko vzrok v slabšem finančnem stanju študentove družine, posledico pa v neopravljenih študijskih obveznostih," dodajajo.
Izpostavljajo tudi vpliv, ki ga je epidemija imela na duševno zdravje študentov. To je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v času epidemije katastrofalno; kar do 25 odstotkov mladih v starostni skupini med 18. in 29. letom kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Slovenije.
Glede na vse navedeno bi od pristojnega ministrstva, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakovali vsaj zagotovitev dodatnega študijskega leta za študente, ki so bili v tekočem študijskem letu izjemno prizadeti zaradi izvajanja študija na daljavo. V preteklem študijskem letu je bila ta pravica zagotovljena, ob tem da se je študijski proces nemoteno izvajal večji del študijskega leta, dodajajo v ŠOS.
"Posledice slabše kakovosti izobraževanja, poslabšanja socialnega položaja in povečanja duševnih stisk študentov bodo študente spremljale še nekaj let po koncu epidemije covida-19. To študijsko leto je bilo izgubljeno z vidika visokošolskega izobraževanja; znanje, ki so ga študenti pridobivali v tem letu, ni primerljivo s tistim, ki so ga pridobivale pretekle generacije. Zaradi oteženih socialnih okoliščin in poslabšanja duševnega zdravja študentov pa so študenti tudi težje opravljali študijske obveznosti. Zato pričakujemo, da bo ministrstvo za izobraževanje za prihodnje študijsko leto omogočilo dodatno študijsko leto za tiste, ki letos študijskih obveznosti ne bodo uspeli dokončati," pravi Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS.
Tudi Iniciativa Študenti še obstajamo od ministrstva zahteva reševanje študentskih problematik
Iniciativa je pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport danes predstavila zahteve za reševanje težav študentov, ki se nanašajo na študijsko, bivanjsko in ekonomsko problematiko, nato pa so jih predali ministrstvu. V petek jih čaka sestanek s predstavniki ministrstva, na katerem bodo razpravljali o zahtevah.
Kot je zahteve študentov povzela profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mirjana Ule, si študenti želijo kratkoročno odprtje fakultet tudi v primeru ponovne epidemije, tako kot je odprto gospodarstvo. Dolgoročno pa si želijo "reaktivirati aktivni državljanski status mladih in študentov", da bi se jim omogočilo aktivno politično državljanstvo.
Svoje zahteve so sicer oblikovali v treh sklopih. V sklopu študijske problematike zahtevajo podaljšanje statusa za študente, ki zaradi covida-19 niso uspeli dokončati študijskih obveznosti, da se celoten program v novem študijskem letu izvaja na fakultetah ter bodo tudi v primeru nove epidemije fakultete in knjižnice odprte v zeleni, rumeni, oranžni in rdeči fazi. Poleg tega zahtevajo, da bo omogočeno prehajanje meja zaradi študijskih obveznosti in upoštevanje bolniških izostankov zaradi covida-19.
Dotaknili so se tudi bivanjske problematike. Zahtevajo odprte študentske domove skozi vse leto ne glede na epidemiološko sliko. Želijo si, da bi se povečalo število študentskih postelj in da bi bile te na voljo tudi za tuje študente. Mladi raziskovalec s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner je opozoril, da mladi zaradi porušenega razmerja med višino plač in cenami nepremičnin nimajo dostopa do stanovanj. Kritično je komentiral, da študentom niso bila omogočena ugodna posojila za gradnjo, kot je bilo to omogočeno njihovim staršem. Mlade je opisal kot "prvo pravo slovensko generacijo".
Z zahtevami zaradi ekonomske problematike upajo na vračanje kupnine ali prenos dobroimetja za neuporabljene študentske vozovnice ter uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka za vse študente in socialni dodatek k temu za socialno ogrožene študente. Ker so študentje v letošnjem študijskem letu zaradi epidemije porabili manj študentskih bonov, bi si želeli, da neporabljen denar država nameni ogroženim študentom.
Na MIZŠ napovedujejo pripravo nacionalnega programa za mladino kot podlago za ukrepe v pomoč mladim
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ves čas sodeluje s predstavniki mladih in študentov, tako v okviru sveta vlade za mladino kot tudi z drugimi deležniki, so zapisali na ministrstvu. "Ne le v času epidemije, tudi sicer namenjamo ustrezno pozornost in ves čas delujemo v dobrobit visokošolskemu prostoru," zatrjujejo. V času epidemije cpvoda-19 so tako dvakrat zagotovili solidarnostni dodatek, vsem študentom ter poskrbeli, da se je kljub neobičajnim okoliščinam, ki jih je narekovala epidemija, študijsko leto izvajalo tekoče in v skladu z navodili zdravstvene stroke, so še dodali.
Glede pobud za izboljšanje položaja mladih pa so pojasnili, da je bila maja predstavljena poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji - Mladina 2020. Raziskava omogoča temeljni vpogled v položaj mladih v družbi na različnih ravneh in je temeljno izhodišče za prihodnji nacionalni program za mladino, ki ga bodo oblikovali v sodelovanju s predstavniki mladih in študentov. Na tej podlagi pa bodo resorna ministrstva v prihajajočem obdobju sprejemala in oblikovala ukrepe z namenom pomoči mladim in študentom, so še sporočili z ministrstva. Spomnili so še, da so predstavnike iniciative za petek povabili na sestanek k državnemu sekretarju Mitji Slavincu.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.