'Ker krivca za izginotje podpisov ni mogoče najti, ni več razlogov za interpelacijo ministra Gorenaka'

Tudi po inšpekcijskem nadzoru informacijskega pooblaščenca ni znano, kje in zakaj so se izgubili podpisi pod referendumsko pobudo o slabi banki. Po opravljenem preverjanju podpisnikov pobude za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bilo namreč pogrešanih 36 fotokopiranih listov s seznama podpisnikov.

V inšpekcijskem nadzoru tako ne v državnem zboru ne na ministrstvu za notranje zadeve ni bilo mogoče ugotoviti vzroka za manko podpisov pod referendumsko pobudo. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil manjkajoči del fotokopiranega seznama z osebnimi podatki pobudnikov referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank posledica namerne odtujitve, so sporočili iz urada informacijskega pooblaščenca.

V obeh organih pa je bilo ugotovljeno ne dovolj skrbno ravnanje z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave, ugotovljene so bile tudi sistemske pomanjkljivosti, ki niso zagotavljale sledljivosti pri posredovanju teh osebnih podatkov, so še navedli.

Zaradi izginulih podpisov pod referendumsko pobudo je Pozitivna Slovenija tudi vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka. Državni zbor naj bi interpelacijo obravnaval prihodnji teden.

Gorenaka dejstvo, da pri informacijskem pooblaščencu niso mogli ugotoviti niti vzroka za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki niti tega, ali so podpisi izginili namenoma, ne preseneča. "To, da podpisi niso bili prešteti v DZ, smo vedeli, ste vedeli tudi vi, to, da nismo šteli pri nas, je pa tudi že vsesplošno znano dejstvo," je dejal.

Če v odločbi piše, da ni možno ugotoviti, kje so se podpisi izgubili zaradi odsotnosti evidenc tako v DZ kot na MNZ, se Gorenak s tem, kot pravi, strinja in k temu nima kaj dodati.
Rezultat preiskave ni presenetil niti predsednika DZ Gregorja Viranta, ključna pa se mu zdi ugotovitev pooblaščenca, da je doslej sodelovanje med obema organoma temeljilo na medsebojnem zaupanju, "ki pa se je tokrat, žal, izkazalo kot nezadostno oziroma pomanjkljivo z vidika zavarovanja osebnih podatkov".

Primera izginulih podpisov so se poleg informacijskega pooblaščenca lotili tudi na policiji in v upravni inšpekciji, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje in javno upravo. Na PU Ljubljana so pojasnili, da preiskava v tem primeru še ni končana. Kriminalisti v predkazenskem postopku preverjajo okoliščine primera in zbirajo obvestila, o vseh ugotovitvah pa bodo obvestili pristojno tožilstvo, ki je tudi edino pristojno glede odločanja o dokazih, so še navedli.

Razlogov za interpelacijo Gorenaka ni več?

Na ugotovitve informacijskega pooblaščenca so se že odzvali tudi v poslanski skupini stranke SDS, iz katere prihaja tudi minister Gorenak.

Kot pravijo, je s tem, ko ni bilo mogoče najti krivcev ali razlogov za izginotje 36 fotokopiranih listov z osebnimi podatki podpisnikov referendumske pobude, informacijski pooblaščenec pritrdil ugotovitvam ministra Gorenaka, ki je ves čas poudarjal, da ministrstvo ni odgovorno za izginotje podpisov.

Z ugotovitvijo inšpekcijskega nadzora pa je padel tudi ključni razlog in argument za interpelacijo ministra Gorenaka, v kateri mu opozicija očita "poskus onemogočanja referendumske pobude volivcev," so še zapisali v PS SDS.