Izenačena podpora Janši in Pahorju

Rezultati marčevskega Politbarometra so pokazali, da bi med vsemi anketiranimi volilo SDS 19 odstotkov vprašanih (novembra lani 17 odstotkov), prav toliko pa tudi SD (novembra lani 10 odstotkov). Tako si ti dve stranki delita prvo mesto. Ob vprašanju o strankarskih preferencah, torej koga bi volili oz. katera stranka jim je najbližja, pa se je za SD odločilo 25 odstotkov vprašanih, za SDS pa 22 odstotkov. Podpora vladi Janeza Janše je stabilna in je 45-odstotna.

Izrazita zmagovalka tokratne meritve je stranka SD, ki ji je kot edini doslej v opozicijski vlogi uspelo preseči raven preferenčne podpore ključni vladni stranki SDS, je sporočil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Niko Toš. Pri SD je tako zabeležen "meteorski vzpon", ki pa je povezan s padcem podpore LDS, je dejal.

Podpora Janševi vladi je stabilna (45 odstotkov, novembra 47 odstotkov). Vlade pa ne podpira 44 odstotkov (novembra 43 odstotkov). Z "ne vem" je odgovorilo 11 odstotkov vprašanih (novembra 10 odstotkov).

Največ glasov sta torej na vprašanje, koga bi volili, dobili SDS in SD, za njima pa je LDS, ki je z novembrskih devetih odstotkov padla na tri odstotke. Sledijo SNS, SLS in NSi (po dva odstotka) in na zadnjem mestu DeSUS (nič odstotkov). "Drugo" bi volilo dva odstotka vprašanih, z "ne vem" jih je odgovorilo 27 odstotkov, na volitve pa ne bi šlo 23 odstotkov vprašanih.

Janša: Očitno prihaja do premikov

Očitno je, da prihaja do premikov, kar se odraža tudi v javnem mnenju, je rezultate marčevskega Politbarometra komentiral vodja SDS, premier Janez Janša. "Očitno ne gre za kratkoročno spremembo," je še menil pred vrhom EU in poudaril, da po izkušnjah ne more uspeti nobena stranka, ki nima sredinske politike.

Po mnenju premiera bi sicer ravno spričo tega dejstva utegnilo biti problematično, da so v SD nedavno vstopili nekateri "radikalni" člani nekdaj najmočnejše opozicijske stranke LDS.

Strankarska preferenca gre SD

Ob vprašanju o strankarskih preferencah, torej koga bi volili oz. katera stranka jim je najbližja, pa je SD na prvem mestu, SDS na drugem in LDS s šestimi odstotki na tretjem. Sledijo SLS (štirje odstotki), SNS in NSi (po trije odstotki), DeSUS (en odstotek), za "drugo" se je odločilo štiri odstotke, z "ne vem" pa jih je odgovorilo 32 odstotkov.

Ob vprašanju o strankarskih preferencah pa je med tistimi, ki so opredeljeni, za SD 37 odstotkov. SDS je na drugem mestu s 33 odstotki, sledijo pa LDS (osem odstotkov), SLS (šest), SNS (pet), NSi (štirje odstotki) in DeSUS (en odstotek). Za "drugo" se jih je opredelilo pet odstotkov.

Zares podpira 44 odstotkov, podpora LDS pada

Ustanovitev novega društva oz. politične stranke Zares podpira 44 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa ne. Takšno novo stranko bi na volitvah podprlo 26 odstotkov, medtem ko je 48 odstotkov ne bi podprlo. "To so pozitivne opcije za nekaj, kar je v nastajanju," je menil Toš.

Padanje preferenčne podpore LDS je to stranko premaknilo pod raven njenih najnižjih izmerjenih podpor. DeSUS pa v procesu razpadanja LDS nič ne pridobiva, je dejal Toš. Po njegovih besedah je strankarska opredeljenost na visoki ravni, ki je sicer značilna za čas neposredno pred in po volitvah.

Malo podpore Kučanovi in Drnovškovi listi

Če bi na parlamentarnih volitvah nastopil Milan Kučan s svojo stranko ali listo, je 55 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to ne bi vplivalo na njihovo izbiro, 30 odstotkov pa bi jih glasovalo za to listo oz. stranko. Če pa bi na parlamentarnih volitvah s svojim gibanjem ali listo nastopil Janez Drnovšek, je 58 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to ne bi vplivalo na njihovo izbiro. 26 odstotkov pa bi jih glasovalo za to gibanje oz. listo.

Največ zaupanja evru, najmanj cerkvi

Vprašani med institucijami najbolj zaupajo evru, na dnu lestvice pa so cerkev in duhovščina ter politične stranke.

Z demokracijo je zadovoljnih 38 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 54 odstotkov. Z gmotnimi razmerami v gospodinjstvu je zadovoljnih 59 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 36 odstotkov.

V ocenjevanju socialnega položaja delavcev izrazito prevladuje ocena, da je danes slabše kot pred dvema letoma, pa tudi glede vprašanja o urejanju odnosov s Hrvaško prevladujoče izstopa kritična ocena, da je danes slabše.

Vprašani so ocenjevali tudi uspešnost tolarja, nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka in guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija. Tolar je dobil povprečno oceno 4,22, Gaspari 3,83 in Hanžek 3,06. Na lestvici ocenjevanja ocena ena pomeni zelo neuspešno, ocena pet pa zelo uspešno.

Na vprašanje, kako bi se danes odločali na referendumu o EU in zvezi NATO, bi jih bilo za članstvo v EU 68 odstotkov in proti 24 odstotkov. Za članstvo v zvezi NATO bi jih bilo 45 odstotkov, proti pa 44.

Tokratna meritev prva letos

Raziskovalni program centra za leto 2007 predvideva izvedbo štirih raziskav Politbarometra, torej četrtletno meritev. Lani so, po umiku finančne podpore s strani urada vlade za informiranje kot pobudnika in financerja raziskave decembra 2005, izvedli pet meritev. Štiri meritve v letu zadoščajo za ohranjanje kontinuitete raziskave, je danes pojasnil Toš.