V letu 2023 bosta tako izdelana projekt za izvedbo gradnje NUK II in projekt za razpis, nato pa bo pripravljen še razpis za izvajalca gradbenih, obrtnih in instalacijskih del.
Ob tem bodo potekale še nekatere arheološke raziskave in izvedba vrtin za toplotne črpalke.
Gradbena dela se bodo začela predvidoma konec leta 2023 oziroma v začetku leta 2024.
Projekt NUK II je sicer ocenjen na dobrih 100 milijonov evrov. Vlada bo povratna sredstva poiskala znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Če sredstev ne bi bilo dovolj, pa bo vlada manjkajoči del zagotovila v integralnem proračunu.
Pristojni opozarjajo, da Ljubljana takšne prostore potrebuje. Mitja Bevk iz biroja arhitektov, ki so pripravili projekt, je pojasnil, da NUK II ni podvojitev sedanje knjižnice, temveč da bo šlo za dopolnitev in razbremenitev trenutne stavbe in skrb za dediščino. NUK II je opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezana z mestom. Ponujala bo 1400 študijskih in 1500 uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah, ki se bo referirala na Plečnikovo čitalnico v NUK.
Projekt z dolgo brado
Zgodba z NUK II ima že dolgo brado in sega v 80. leta minulega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK II, ki pa je ostal neuresničen. Na mednarodnem natečaju leta 2012 je bila za projekt nove nacionalne knjižnice izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti.
Projekt se je nazadnje zaustavil zaradi težave z delom zemljišča za NUK II v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Leta 2006 je bila namreč sklenjena pogodba med MIZŠ in MOL, po kateri je MOL zemljišča podelil za namen izgradnje NUK II, s čimer bi po izgradnji v objektu imel svoj solastniški delež. Vendar v pogodbo niso bila vključena tri zemljišča, ki takrat še niso bila zemljiškoknjižno urejena, za katere pa se je izkazalo, da jih je treba vključiti.
Ko je leta 2020 projektant oddajal vlogo za gradbeno dovoljenje, so ugotovili, da je za omenjena zemljišča treba pridobiti stavbno pravico. Zapletlo se je, ker je MOL izrazil željo, da država odkupi zemljišča v celoti. Konec leta 2020 je bila tudi narejena cenitev, a ker v proračunu ni bilo sredstev za odkup zemljišč, so se stvari zaustavile.
Ravnatelj NUK je nato novembra lani s tedanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK II, ki je uredil še zadnja odprta vprašanja glede rabe zemljišč in odprl pot za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Projekt NUK II je sicer vlada na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji spomladi 2020 umestila na seznam pomembnih naložb.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.