Predstavnik izbrisanih Aleksandar Todorović je za 24ur.com povedal, da se je delegacija treh izbrisanih v parlamentu sestala s šestimi poslanci iz štirih strank. Poleg poslancev opozicijskih ZLSD, LDS, DeSUS se je sestanka udeležil tudi poslanec vladne SLS. Izbrisani so poslancem predstavili tri točke, ki naj bi pripomogle k reševanju statusa izbrisanih.
Izbrisani so poslancem predlagali, da bi v svojih strankah skušali doseči soglasje, da bi se problem izbrisanih tudi s pomočjo strank evropeiziral. Izbrisani so predlagali tudi oblikovanje neke vrste telesa ali skupine, katere naloga bi bila reševanje akutnih problemov izbrisanih. Skupino bi sestavljali, kot je pojasnil Todorović, poslanci, predstavniki izbrisanih, predstavniki formalnih in neformalnih nevladnih organizacij ter podporniki izbrisanih.
Poslanci so na sestanku z izbrisanimi pokazali politično voljo, za vsa nadaljnja dogovarjanja ali obljube pa se morajo posvetovati s svojimi strankarskimi kolegi. Odgovore na ti dve točki naj bi izbrisani prejeli v naslednjih dveh tednih.
Predstavniki izbrisanih, ki so gladovno stavko začeli v ponedeljek v stavbi TR3, iz katere so jih v noči na torek nasilno izgnali varnostniki Sintala, so poslance zaprosili za pomoč pri iskanju prostorov, kjer bi lahko stavko nadaljevali. Odgovor na to prošnjo naj bi, po Todorovićevih besedah, dobili še danes.
V ZLSD so v odgovoru na to zapisali, da so "vsi na sestanku prisotni poslanci predlagali stavkajočim, da prekinejo z gladovno stavko, zato ni nobene potrebe, da bi dali kakršna koli zagotovila, da bodo stavkajoče obvestili o tem, v katerem javnem prostoru bodo imeli možnost za nadaljevanje gladovne stavke."
Todorović je sicer še dodal, da "gladovna stavka sedaj ni pomembna, ker nimamo dokazov, da stavkamo". Na vprašanje ali je od ponedeljka, kaj jedel, pa je dejal, da je preveč živčen in zato ni lačen.
Ne moremo pričakovati preveč
Po besedah Josipa Bajca (SLS), ki se je udeležil današnjega sestanka z izbrisanimi, ne gre pričakovati, da bo sedanja vlada v treh mesecih, odkar je na oblasti, uredila vse tisto, kar se ni uredilo vse od osamosvojitve naprej. Bajc je tudi ocenil, da za gladovno stavko sedaj ni najboljši trenutek, a hkrati upa, da bodo skupaj našli pravično in predvsem zakonito rešitev za vse.
Premier Janez Janša se je v ponedeljek odzval na gladovno stavko izbrisanih. Dejal je, da vlada predvideva vložiti predlog ustavnega zakona, ki lahko edini uredi vprašanje izbrisanih.
13 let spornega izbrisa
Skupina 11 izbrisanih, med katerimi jih večina izvira iz republik nekdanje Jugoslavije, je v ponedeljek začela opozorilno gladovno stavko, ki bo trajala do 26. februarja, torej do 13. obletnice izbrisa iz registra prebivalstva, za katerega so odgovorni tedanji ključni državni uradniki vlade in notranjega ministrstva.
Izbrisani prebivalci Slovenije so zaradi administrativnega posega v register prebivalstva izgubili možnosti za zaposlovanje, za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zase in za svoje družinske člane, zaradi česar že vrsto let opozarjajo državne organe, domačo in mednarodno javnost o sistematičnem kršenju človekovih pravic v Sloveniji.
Kljub odločitvam ustavnega sodišča, ki je zahtevalo ureditev statusa izbrisanih, je tedanja opozicija in sedanja vladna koalicija pod vodstvom Janše (SDS) večkrat nakazala, da se problema izbrisanih ne namerava lotiti na podlagi odločb ustavnega sodišča.
Podmladek LDS kritiziral poslance
Podmladek LDS, Mladi liberalni demokrati, so s protestno hojo okoli DZ in s simbolično postavitvijo, kot pravijo, "onemogočenega dela" poročila varuha človekovih pravic na vrata parlamenta opozorili na nedopustno izigravanje človekovih pravic. Mladi liberalni demokrati so prepričani, da je na ponedeljkovi seji državnega zbora, na dnevni red katere ni bilo uvrščeno poročilo ombudsmana, demokratična država padla na izpitu spoštovanja človekovih pravic.
Podmladek LDS ob tem poudarja, da ne gre le za vprašanje izbrisanih, temveč za sporočilo, ki ga politika pošilja celotni slovenski družbi. Debata o človekovih pravicah je bila tako izrinjena na ulico, namesto, da bi potekala v parlamentu, kamor sodi.
