Vodje poslanskih skupin so se na posvetu pri predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju dogovorili, da bo izredno zasedanje državnega zbora o referendumu o izbrisanih predvidoma v torek, 9. decembra. Dokončen sklic izrednega zasedanja državnega zbora pa naj bi v petek oblikoval kolegij predsednika državnega zbora.
DZ bo tako odločal o zahtevi tridesetih poslancev po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Trideseti podpis je sinoči po odločitvi državnega sveta, da ne podpre referenduma, dal poslanec koalicijske ljudske stranke Franc Kangler.
ZLSD: Storjene krivice moramo popraviti na razumen način
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je povedal, da si stranka želi, da problem izbrisanih ne bi postal politično vprašanje, na katerem bi se preizkušale človekove pravice in strpnost ljudi. "Zaenkrat zadostne pripravljenosti še ni," je dodal Potrč, ki pričakuje, da bodo slovenske stranke našle rešitev, ki ne bo pripeljala do skrajnih posledic. "Krivice, ki so bile storjene, bo treba popraviti na razumen način," je prepričan vodja poslanske skupine ZLSD.
Presoja ustavnega sodišča je po Potrčevem mnenju potrebna tudi zato, da se ugotovi, kakšne so poti za naprej. Zato je potrdil namero ZLSD, da bo na prvi naslednji seji DZ zahtevala ustavno presojo. Ustavno sodišče bo nato imelo 30 dni časa, da sprejme odločitev, je še dodal Potrč. Sodišče namreč lahko preverja, ali bi bila vsebina takšnega referenduma v nasprotju z ustavo oziroma bi z odložitvijo sprejetja, uveljavitve ali zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.
SLS predstavila razloge za pristop k zahtevi
Potem, ko je skupina 30 poslancev v DZ vložila zahtevo za razpis naknadnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, je danes SLS na novinarski konferenci predstavila razloge za pristop k zahtevi. SLS je edina vladna stranka, katere poslanci so podprli zahtevo. Poslanec SLS Franc Kangler je za 24 ur radijske novice povedal: "Glavni razlogi so bili ti, da znotraj koalicije nismo dosegli političnega kompromisa."
Akcija plakatiranja slovenskih mest s tiralicami
Aktivistična asociacija za izbrisane pa je javnosti predstavila akcijo plakatiranja slovenskih mest s tiralicami z geslom Odgovorni za izbris. Predstavnica asociacije Barbara Beznec je za 24 ur radijske novice povedala: "Izbris je logična posledica agresivnega nacionalizma, s katerim ste upravljali tako leva kot desna koalicija."
Na plakatih, na katerih simbolično piše, da so izšli v nakladi 18305 izvodov, kolikor naj bi bilo izbrisanih, so fotografije krivcev za izbris. Med njimi so na primer Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Tone Rop, Janez Janša in drugi…
Na plakatu pa lahko tudi preberemo, da je sponzor akcije podjetje Istabenz. Nekdanji notranji minister Igor Bavčar, ki naj bi bil prav tako odgovoren za izbris, je namreč predsednik uprave Istrabenza. Podjetje je že napovedlo, da se bo s svojimi pravnimi zastopniki posvetovalo, kako lahko ukrepa.
Predstavnikom asociacije za izbrisane pa se omemba podjetja ne zdi sporna. Poleg tega trdijo, da plakat sploh ni njihovo delo, ampak so ga našli na internetu, res pa je, da so ga potem njihovi člani razmnožili in nalepili. Menijo pa, da bi morali vsi na plakatu odgovarjati za svoja dejanja. Omenjeni na plakatu zadeve ne želijo komentirati.
Nadaljevanje zbiranja podpisov zoper podpredsednika društva izbrisanih
V Mežici še naprej zbirajo podpise za odvzem slovenskega državljanstva podpredsedniku društva izbrisanih in sokrajanu Marku Peraku. Podpisniki obsojajo njegova dejanja med osamosvojitveno vojno, ko se je boril na strani JLA, Perak pa dejanje podpisnikov označuje kot spodbujanje zakona ulice. Podpisniki peticije so prepričani, da je Perak med osamosvojitveno vojno, ko se je boril na strani JLA, deloval proti slovenskemu narodu. Perak ne zanika, da je bil vojak jugoslovanske armade, saj je bila takrat to njegova služba, da bi na kakršenkoli način škodoval slovenskemu narodu, pa ostro zanika.
Peticijo je doslej podpisalo okrog 300 Mežičanov. Pobudniki peticije pa so že danes začeli zbirati podpise tudi v drugih krajih mežiške doline. Podpisniki so prepričani, da bo šele referendum o izbrisanih dokaz, da njihovo mnenje deli večina Slovencev. Peticijo bodo konec prihodnjega tedna poslali ministrstvu za notranje zadeve.
