Slovenija je danes šestim izbrisanim, ki jim je evropsko sodišče 26. junija dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbrisa, izplačala odškodnino. Mustafa Kurić, Tripun Ristanović, Ali Berisha, Ilfan Sadik Ademi, Zoran Minić in Ana Mezga so prejeli vsak po 20.000 evrov, vsi skupaj pa 30.000 evrov za stroške postopka. Odškodnine, ki jih mora Republika Slovenija izplačati na podlagi sodbe ESČP, se izplačujejo iz sredstev za odškodnine na proračunski postavki 3498, so sporočili z državnega pravobranilstva.
Kaj pa premoženjska škoda?
Evropsko sodišče za človekove pravice je odškodnine dosodilo, ker je ugotovilo, da Slovenija še ni v zadostni meri uredila vprašanja izbrisanih, odškodnine za premoženjsko škodo pa ni določilo. Kot v zvezi s tem pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu, je sodišče odločitev glede odškodnine za premoženjsko škodo zadržalo, vladi in pritožnikom pa predlagalo, naj v treh mesecih "predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru".
Kot so pojasnili na pravobranilstvu, omenjenega dogovora s pritožniki niso sklenili, da pa pravobranilstvo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravlja vlogo, v kateri bo Slovenija do izteka roka, to je 26. septembra, sodišču sporočila svoje stališče glede omenjene odškodnine. Ob tem na pravobranilstvu pojasnjujejo, da se zahtevki pritožnikov obravnavajo za vsakega pritožnika posebej.
Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Niko Jurkas je v zvezi s tem povedal, da društvo v pogovore o teh odškodninah ni vključeno, saj naj bi potekali individualno z vsakim od šestih pritožnikov posebej, prav tako do zdaj s strani države še niso bili povabljeni k pripravi sistemskih odškodnin za izbrisane.
V omenjeni sodbi je sodišče Sloveniji sicer še naložilo, da mora v enem letu pripraviti sistem odškodnin za vse izbrisane v Sloveniji. Na ministrstvu za notranje zadeve so v zvezi s tem v začetku septembra pojasnili, da aktivnosti, povezane z omenjeno zahtevo, tečejo, predlagane rešitve pa bo, ko bodo pripravljene, obravnavala vlada.
'Prvo in vsaj delno zadoščenje'
Na izplačilo odškodnin so se danes odzvali tudi na Mirovnem inštitutu, kjer so ocenili, da odškodnine za pritožnike "pomenijo sploh prvo in vsaj delno zadoščenje", ki so ga prejeli v dvajsetih letih po izvedbi izbrisa, hkrati pa gre "tudi za prva izplačila odškodnin izbrisanim prebivalcem nasploh".
Izplačilo odškodnin je sicer po njihovi oceni "le prvi in lažji korak izvršitve sodbe". "Drugi korak, ki zahteva vzpostavitev odškodninske sheme, bo mnogo težji, saj zahteva pripravo zakona in njegovo sprejetje v državnem zboru. To predstavlja priložnost, da vlada in državni zbor pokažeta visoko raven pravne kulture in politične zrelosti, ki ju državljani od oblasti pričakujejo," so zapisali.
