Skupino stavkajočih izbrisanih so obiskali predstavniki poslanskih skupin LDS, ZLSD, SLS in DeSUS ter se na predlog Mirana Potrča (ZLSD) dogovorili, da se bodo s protestniki v sredo ob 13. uri znova sestali v državnem zboru.
Po besedah Josipa Bajca (SLS) ne gre pričakovati, da bo sedanja vlada v treh mesecih, odkar je na oblasti, uredila vse tisto, kar se ni uredilo vse od osamosvojitve naprej. Bajc je tudi ocenil, da za gladovno stavko sedaj ni najboljši trenutek, a hkrati upa, da bodo skupaj našli pravično in predvsem zakonito rešitev za vse.
Nekdanji predsednik društva izbrisanih Aleksandar Todorović, ki prav tako gladovno stavka, pa je obisk poslancev pred zgradbo TR3 na Trgu republike komentiral z besedami, da je od poslancev slišati le "besede, besede, besede". Dodal je, da je liberalna demokracija "pokazala svoj pravi obraz" s tem, ko problema dolgo sploh ni zaznala. Vodja stavkajočih je še povedal, da se kljub "lepim besedam Milana Potrča" ne more zadovoljiti s sedanjo situacijo.
Ogorčenje nad ravnanjem s stavkajočimi
Na nasilno odstranitev gladovno stavkajočih izbrisanih iz stavbe TR3 so se odzvali predstavniki civilne družbe in nekateri politiki. Večina izraža ogorčenje, napovedujejo pa tudi tožbe.
Pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic je "ogorčen nad barbarskimi metodami fizičnega obračunavanja z mirnimi stavkajočimi ter nad nizkotno prevaro, s katero so s prizorišča poprej odstranili novinarje". Gladovne stavke enajsterice ni organiziralo društvo izbrisanih, poudarja Krivic, ki je ob tem vseeno izrazil spoštovanje do vsakogar, ki je v "obupu zaradi nereševanja problema po pravni poti" posegel po tovrstnih sredstvih.
Andrej Kurnik napovedal tožbo Sintala
Predstavnik podpornikov izbrisanih Andrej Kurnik pa je zaradi ponedeljkovih dogodkov napovedal tožbo proti zasebni varnostni družbi Sintal in tudi civilne tožbe zaradi klevetanja in šikaniranja. Po Kurnikovem mnenju varnostniki niso imeli zakonske podlage za odstranitev, pri čemer se sklicuje na zakon o javnih zbiranjih. Ob tem je Kurnik opozoril, da zakon ne zapoveduje, da bi moral biti shod napovedan. Kurnik je za 24ur.com poudaril, da gre v primeru nasilne odstranitve izbrisanih iz avle stolpnice TR 3 za politično akcijo, ki nima nikakršne veze z vandalizmom. Avla je namreč javni prostor, kjer poteka oziroma je potekalo zborovanje gladovno stavkajočih, torej je prostor, ki je dostopen vsem. Ker v danem primeru stavkajoči niso uničevali kakršnega koli premoženja ali kogar koli ogrožali, za njihovo odstranitev ni bilo razlogov, poudarja Kurnik. Policija primer še raziskuje in če ugotovi, da je šlo za kaznivo dejanje uporabe prekomerne sile ali grdega ravnanja, ki se preganja na predlog, lahko to policija ali oškodovanci prijavijo tožilstvu. Kurnik je za 24ur.com poudaril, da na prvem mestu ni morebitna tožba Sintala, temveč dejstvo, da gre za politično akcijo, ki nima veze z vandalizmom, in da je takšne ekscese treba čim prej zatreti.
V uradu varuha človekovih pravic še zbirajo informacije glede odstranitve, zato še ne morejo podati ocene, ali so varnostniki prekoračili svoja pooblastila. Namestnik varuha Aleš Butala je povedal, da imajo varnostniki pravico zahtevati, da ljudje, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja, zapustijo varovano območje. Če se oseba na poziv varnostnika ne odzove, lahko ta uporabi tudi najmanjšo potrebno silo za odstranitev osebe, vendar le v primeru, če drugače ne morejo preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi in premoženja, ki ga varujejo.
Aurelio Juri obiskal izbrisane
Predstavnike izbrisanih je obiskal poslanec Združene liste Aurelio Juri, ki jim je, kot je povedal za 24ur.com, izrazil svojo podporo. Povedal je, da se zavzema za razplet problema izbrisanih v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Izbrisani so z včerajšnjim obiskom vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwana Fouereja že dosegli enega svojih ciljev, zato je vprašanje, ali je smotrno nadaljevati z opozorilno gladovno stavko, meni Juri, ki je izbrisanim tudi svetoval, naj z dopisom o dogajanjih obvestijo tudi slovenske poslance v evropskem parlamentu.
Kot je znano, je po odhodu večine novinarjev sinoči nekaj pred polnočjo v vežo poslovne stavbe na Trgu republike stopila skupina varnostnikov varnostne službe Sintal. Protestnike iz skupine izbrisanih, ki so se odločili za gladovno stavko, so nasilno zvlekli po tleh in jih pometali iz veže.
Med napadom na protestnike so varnostniki Sintala žalili in zmerjali izbrisane s "čefurji". Nekaj protestnikov so zaradi poškodb z rešilnim vozilom prepeljali na oddelek nujne medicinske pomoči v Kliničnem centru.
Kot so sporočili izbrisani, je kljub dovoljenju pooblaščenca varnostne službe Sintal, da smejo prenočiti v veži TR3, malo pred polnočjo okoli 15 varnostnikov vstopilo v prostor.
Skupina stavkajočih je v izjavi za javnost zapisala, da so jih kljub temu, da so jim pojasnili, da imajo za akcijo dovoljenje tudi od Sintala, nasilno odstranili iz stolpnice.
Izbrisani so poklicali policijo, ki je sestavila poročilo o dogodku. Na Sintalu pravijo, da so varnostniki ravnali v skladu z načrtom varovanja in zakonom o zasebnem varovanju. "S strani Sintala stavkajoči niso in tudi ne bi mogli dobiti dovoljenja, da lahko prespijo v avli, saj bi bilo to v nasprotju z načrtom varovanja objekta," je povedal predsednik uprave Sintala Robert Pistotnik.
Izbrisani so povedali, da je celoten dogodek mogoče preveriti tudi s posnetki varnostnih kamer, ki so v veži stolpnice, vendar so pod nadzorom Sintala. Kot je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Peter Kralj, ima policija pri zbiranju dokazov možnost pridobiti posnetke varnostnih kamer. "Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o vseh okoliščinah dogodka in bodo na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepali," je povedal Kralj.
Izbrisani so podrobnosti o sinočnjem dogodku želeli predstaviti na današnji tiskovni konferenci v veži TR3, vendar so jim vstop v stolpnico preprečili varnostniki Sintala.
Odgovorni že leta zavlačujejo z reševanjem statusa izbrisanih
Skupina 11 izbrisanih, med katerimi jih večina izvira iz republik nekdanje Jugoslavije, je v ponedeljek začela opozorilno gladovno stavko ob 13. obletnici izbrisa iz registra prebivalstva, za katerega so odgovorni tedanji ključni državni uradniki vlade in notranjega ministrstva.
Izbrisani prebivalci Slovenije so zaradi administrativnega posega v register prebivalstva izgubili možnosti za zaposlovanje, za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zase in za svoje družinske člane, zaradi česar že vrsto let opozarjajo državne organe, domačo in mednarodno javnost o sistematičnem kršenju človekovih pravic v Sloveniji.
Kljub odločitvam ustavnega sodišča, ki je zahtevalo ureditev statusa izbrisanih, je tedanja opozicija in sedanja vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše (SDS) večkrat nakazala, da se problema izbrisanih ne namerava lotiti na podlagi odločb ustavnega sodišča.
