Predstavljajte si, da vam je zdravniška komisija po pregledu potrdila poklicno bolezen, povezano z večletnim rizičnim delom, ki ga opravljate. Po predpisih, ki urejajo osnovno zdravstveno zavarovanje, vam zato pripada rehabilitacija v enem od zdravilišč, specializiranih za izvajanje terapij, povezanih z vašo poklicno boleznijo.

V vašem primeru stroška rehabilitacije ne bo pokril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) neposredno, temveč ta vsako leto nakaže določen znesek na račun nekega društva, ki naj bi zastopal bolnike, obolele za poklicno boleznijo. To društvo tudi postavlja pogoje in organizira izvedbo zdraviliške rehabilitacije vsakega posameznega bolnika.

Žig, ki ga ne boste nikoli dobili

Pred odhodom v zdravilišče morate opraviti še nekaj sitnih formalnosti. Denimo, pridobiti morate potrdilo omenjenega društva, da bo poravnalo del stroškov rehabilitacije, ki vam pripada. Tukaj pa se zatakne. V preteklosti ste namreč javno kritizirali način vodenja društva, nepreglednost porabe finančnih sredstev in odgovorne osebe, še zlasti njihovega predsednika, zato so vas izključili iz društva, ne da bi vam v skladu s statutom dali možnost zagovora. In predsednik bo naredil vse, da odločilnega žiga, s katerim naj bi društvo formalno 'poštempljalo' vaše papirje pred odhodom v zdravilišče, ne boste nikoli dobili. Vaša zdraviliška terapija bo tako vsako leto splavala po vodi.

Nekaj podobnega se dogaja skupini mišično obolelih, ki so oddali vloge za letošnjo rehabilitacijo. V vlogi koordinatorja rehabilitacije, ki naj bi pritisnil svoj žig, nastopa Društvo distrofikov Slovenije, čigar predsednik je Boris Šušteršič, sicer tudi predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacija Slovenije (NSIOS), nekdanji državni svetnik in sicer ena vodilnih oseb na slovenski invalidski sceni. Na drugi strani so mišično oboleli: Elena Pečarič, sicer predsednica invalidskega Društva za teorijo in kulturo hendikepa - YHD, Martina Piskač, Matjaž Ribič, Emil Bohinc in Rafael Zupančič, ki si že nekaj mesecev neuspešno prizadevajo, da bi pridobili potrdilo Društva distrofikov Slovenije.

ZZZS si dogovorno opere roke

"V skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za skupinsko in ne individualno pravico do terapije," je za 24ur.com pojasnila Sladjana Jelisavčić, direktorica zdravstvene analitike in ekonomike na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

ZZZS na javnem razpisu izbere koordinatorja zdravstvene rehabilitacije, ki je v primeru mišično obolelih Društvo distrofikov Slovenije. Zanimivo je, da javni razpis ZZZS ne poteka v skladu z zakonom o javnih naročilih, temveč na podlagi zdravstvene zakonodaje, kjer so možnosti revizij postopkov oddaje javnega naročila omejene oziroma nične. Ta zakonodaja po besedah Jelisavčićeve namreč govori o razpisih na podlagi "dogovora med partnerji".

To pa pomeni, da je javni razpis dejansko samo namišljen, saj se t.i. partnerja - ZZZS in organizator zdraviliških rehabilitacij - o načelih zdraviliške rehabilitacije invalidov sproti dogovarjata. V praksi pa je tako, da zavod za zdravstveno zavarovanje vse vajeti prepušča izbranim invalidskim društvom. Ker je Društvo distrofikov Slovenije tudi lastnik počitniškega Doma dva topola v Izoli, si razumljivo prizadeva, da čimveč finančnih sredstev ZZZS, namenjenih rehabilitaciji mišično obolelih invalidov, preusmeri v svoje podjetje.

Najprej postaviš nemogoče pogoje...

V primeru skupine mišično obolelih to pomeni, da je društvo distrofikov v enem od svojih dopisov sicer omenilo možnost zdravljenja v enem od slovenskih zdravilišč, vendar pa bi moral vsak posameznik doplačati najmanj 110.250 tolarjev. Ker si težko privoščijo dodaten finančni zalogaj, si večina invalidov tovrstno rehabilitacijo v praksi ne more privoščiti.

Ob tem je ključno, da doplačilo ni potrebno, če kandidat za rehabilitacijo izbere izolski Dom dva topola, ki je v lasti društva. Zato ne preseneča, da je predsednik Društva distrofikov Šuštaršič v dopisu Martini Piskač sporočil, da se lahko v primeru, če se ne bo odločila za rehabilitacijo v moravskih Termah 3000, "še vedno opredeli za obnovitveno rehabilitacijo v Domu dva topola v Izoli". V tem primeru ji seveda ne bi bilo treba doplačati zneska 110.250 tolarjev za medicinsko terapijo, ta pa je ključni del vsake rehabilitacije invalidov. Ob tem ji je društvo distrofikov postavilo dodaten pogoj: noben izbran invalid se ne more odpovedati polnemu penzionu, čeprav bi lahko na ta način privarčevani denar preusmerili za plačilo terapevtskih stroškov.

... in dodatne ovire, če pa tudi to ne pomaga...

Dodatna ovira naj bi bila udeležba osebnega asistenta, ki jih najtežji mišično oboleli bolniki potrebujejo 24-ur na dan. Piskačeva je ob moževi pomoči sicer uspela zbrati znesek za doplačilo, kljub temu pa ji na Društvu distrofikov Slovenije že nekaj tednov nočejo izdati potrdila o napotitvi na rehabilitacijo, ki vključuje izjavo o plačilu tistih stroškov rehabilitacije, ki ji pripada po vseh pravilih. In to kljub temu, da zdravniška komisija Inštituta RS za rehabilitacijo za Piskačevo ugotavlja potrebnost 24-urne pomoči ter nadzora osebnega asistenta.

Piskačeva je danes, kot že nekajkrat v zadnjih tednih, želela v času uradnih ur vstopiti v prostore društva distrofikov, da bi pridobila zahtevano potrdilo, vendar je skupaj o ostalimi kolegi znova ostala pred zaprtimi vrati. Na Društvu distrofikov Slovenije so se zavili v molk, njegov predsednik Šušteršič se o zadevi ne želi pogovarjati.

...pokličeš policijo in prijaviš nadlegovanje

"Invalidske organizacije morajo izvajati posebne socialne programe za včlanjene in nevčlanjene invalide pod enakimi pogoji, ki opredeljujejo delovanje posameznega društva v javnem interesu," je glede zapleta menil generalni direktor Direktorata za invalide Cveto Uršič, sicer pa način izvajanja obnovitvene rehabilitacije ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prepušča v roke upravnemu odboru ZZZS.

"Razočarana sem, ker po vsem tem času še nisem uspela osebno govoriti z odgovornimi osebami na društvu. V času uradnih ur se zaklepajo v društvene prostore in kličejo policijo," je povedala Piskačeva. Doslej so odgovorni na društvu najmanj štirikrat priklicali policijsko intervencijo, češ da jih je Piskačeva, ki je priklenjena na voziček, s svojo namero, da bi v času uradnih ur vstopila v prostore društva distrofikov, fizično in psihično nadlegovala.