'Izbira bo vojna ali sodelovanje'

Kot je izpostavil, je treba razmišljati o tem, kaj nas lahko čaka – še ena pandemija, vojna ... Izpostavil je, da bo globalno segrevanje milijone prisililo v migracije: "Izbira bo vojna ali sodelovanje."

"Ukrajina je pripravljena umreti za Evropo, je tudi Evropa pripravljena umreti za Ukrajino?" je Žižek citiral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. A morali bi se vprašati, tako Žižek, kaj Ukrajinci vidijo v Evropi – in ali lahko ta upraviči njihova pričakovanja. Po njegovem mnenju je Evropa v širokem smislu objektivna socialna demokracija, kar pomeni, da je marsikaj v njenih državah neodvisno od stranke, ki je na oblasti. Se je pa znašla sredi velike ideološke razprave o svoji identiteti, je ocenil in navedel madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki Evropi očita pomikanje k marksizmu.

Tudi Ukrajina se bo po njegovem po vojni soočila z vprašanjem, ali se bo pridružila taboru iliberalnih konservativcev ali pa socialno demokratski Evropi.
Žižek meni, da je groženj za Evropo več, te ne prihajajo (le) iz Rusije. Izpostavil je konferenco konservativcev v Teksasu, kjer so znova dvomili v legitimnost mandata Joeja Bidna. Skrbi ga tudi, kaj bi se zgodilo, če bi se morda v ZDA na oblast vrnil Donald Trump in Ukrajini odrekel podporo. Izpostavil je tudi dejstvo, da imajo ZDA v Ukrajini lastne interese in navedel objavljen pogovor iz časov vstaje v Ukrajini, kjer je slišati "j*** Evropo". To je tudi politika Putina, ki si leta prizadeva "razstaviti" Evropo. Podpiral je brexit, separatizem v Kataloniji, Marine Le Pen, Mattea Salvinija ... "Ta antievropska os, ki druži Putina in nekatere trende v evropski in ameriški politiki, je eden najbolj nevarnih elementov v današnji politiki." V tem kontekstu pacifizem ni dovolj, je ocenil. "Vsi želimo mir, toda mir sam po sebi ne doseže, da opustimo ključne politične razlike. Okupatorji tudi vedno želijo mir na okupiranem območju."

Dejal je, da naše življenje v veliki meri uravnavajo nenapisana pravila, po katerih deluje tudi ideologija, diplomacija ... In hierarhija pravil, ki določajo, kako uporabljati pravila in svoboščine. In vse to je bilo v Rusiji zadnja leta težava, pravi. "V Sovjetski zvezi so bila pravila, ob tem pa še jasna nenapisana pravila o tem, koga lahko podkupiš in podobno. V času Borisa Jelcina nenapisana pravila niso bila jasna. Zato je celo mafija igrala pozitivno vlogo. S Putinom pa so prišla nova, jasna pravila, medtem ko v mednarodni politiki tega stadija še nismo dosegli." Dolgo je odnose med Rusijo in zahodnimi velesilami reguliral tihi dogovor, da so zahodne sile Rusijo obravnavale kot veliko silo – pod pogojem, da Rusija te velike sile ni uveljavljala: "Pod Putinom se je to spremenilo in zdaj ne vemo, kje smo."

Tudi Trump je po njegovem primer nekoga, ki je ignoriral nenapisana pravila. Skrajna desnica pa po njegovem postaja vse bolj nespodobna v svojem načinu izražanja. Ta pol se po njegovem danes vede kot nekoč revolucionarna levica.

Kaj je torej težava? Po Žižkovem mnenju je bila napaka v evropski filozofiji misel, da vzhodnoevropske države po padcu komunizma le vzpostavljajo, kar zahodnoevropske države že imajo. "In to je izziv za Evropo. Tudi v zahodni Evropi protesti odražajo nezadovoljstvo s sistemom."
Izpostavil je tudi današnjo pasivnost, nezmožnost kolektivnega delovanja, ki smo ga videli tudi ob izbruhu novega koronavirusa, in odsotnost eksternalizacije čustev.

"Ne gre za to, da ne vemo, kaj se dogaja. Kar poglejte velike sestanke, denimo Glasgow. Vse, kar so povedali, je bilo res, zgodilo pa se ni nič. Vemo torej, kaj je narobe, kaj je treba narediti. Veste, kaj pa je težava? To, da vemo, kaj je treba storiti, nas pravzaprav zavira, da bi delovali."

Po njegovem se danes soočamo z apokaliptičnimi izzivi – "kuga, vojna, lahkota in smrt"; torej s pandemijo, vojno, lahkota grozi zaradi podnebnih sprememb, in grozi smrt. "Kakšna smrt? Ne empirična. Mislim nekaj hujšega, kar bi nas moralo skrbeti. Navadna smrt je del življenja. Jaz pa govorim o tem, da imamo digitalno kontrolo nad svojimi življenji po zaslugi kapitalizma nadzora, potem imamo že možnost poseganja v DNK, naslednji korak pa bo neposredna povezava računalnika z našimi možgani. Bomo potem še ljudje?"

In kje so torej rešitve? "Ne potrebujemo starega komunizma, nisem nor, ta je bil še bolj neučinkovit. Ampak vse te težave – migracije, vojna, globalno segrevanje ... kažejo, da potrebujemo širše sodelovanje, edini model v današnjem svetu za to pa je Evropa."

Žižek pa tudi izpostavlja, da ga skrbi širjenje ideje o "denacifikaciji", ki se zdaj pojavlja že v kontekstu Srbije in Balkana. "Zato jemljem Rusijo resno. Nikoli ne podcenjujte ideologije."

"Imamo absolutni religiozni fundamentalizem, ki pa je v kombinaciji z odkrito nespodobnostjo. To je resnica novega desnega populizma," pravi Žižek. Kot primer je izpostavil idejo "legitimnega posilstva", ki se je v preteklosti pojavila v ameriški konservativni politiki. "Putin in srbski politik pa danes govorita o legitimnem posilstvu države," še pravi filozof, ki izpostavlja tudi ruske poskuse, da se država izpostavi kot "dekolonizator" in tako upraviči svoje početje pred mnogimi narodi.

Po Žižkovem mnenju pa tudi Zahod potrebuje Ukrajino, da se prebudi. "Ni dovolj pomagati. Evropa se bo morala ponovno najti in Ukrajina pri tem igra pozitivno vlogo, saj so v marsikaterem smislu bolj evropski – kot mi sami." Dejal je, da Ukrajincev nikakor ne idealizira. "Ampak v nas vidijo nekaj, kar smo sami izgubili v pragmatizmu. Ukrajina je za nas priložnost za bolj kooperativno, močnejšo Evropo."